"To so velika vprašanja, ki nas zanimajo. Ampak odgovarjamo jih pa na zelo opazovalski način. Opazujemo vesolje, opazujemo oddaljene galaksije, opazujemo svetlobo, ki gre do 13 milijard let nazaj. Na osnovi teh opazovanj potem poskušamo določiti sestavo vesolja, začetek vesolja in prihodnost vesolja," za nocojšnji 24ur Fokus pravi dr. Uroš Seljak. Novinar Miha Drozg se je z njim pogovarjal o njegovem delu, pomenu znanosti, usodi vesolja, vzporednih vesoljih, teorijah ...
Akademska kariera Uroša Seljaka je impresivna. Najprej Univerza v Ljubljani: diploma in magisterij iz fizike. Že tu je izstopal kot študent z osupljivimi sposobnostmi, o tem govorijo njegovi nekdanji profesorji. Zatem je takoj odšel v tujino. Po doktoratu iz astrofizike in kozmologije na MIT ter podoktorskem študiju na harvardski univerzi je sprejel profesorsko mesto na Univerzi Princeton.
Delal je tudi na Mednarodnem središču za teoretično fiziko Abdus Salam v Trstu in na Univerzi v Zürichu. Pred 11 leti pa se je preselil na Berkeley. Na cenjeni kalifornijski univerzi prof. Seljak predava fiziko in astronomijo. Leta 2012 je od Nobelovega nagrajenca Georgea Smootha prevzel tudi vodenje tamkajšnjega Centra za kozmološko fiziko.
Najbolj poznan je po znanstvenih raziskavah s področja prasevanja – kozmičnega mikrovalovnega sevanja ozadja, ki predstavlja najzgodnejšo sliko vesolja, pa grozdenja galaksij, šibkega gravitacijskega lečenja, zadnje čase se ukvarja predvsem z analizo podatkov. Je med največkrat citiranimi sodobnimi slovenski znanstveniki, za svoje znanstveno delo je prejel številne nagrade in štipendije. Večkrat se ga je – tudi zaradi predloga, da bi na podlagi polarizacije prasevanja lahko zaznali gravitacijske valove velikega poka – omenjalo kot Slovenca, ki je najbližje Nobelovi nagradi.
"Kar znanstvenika žene, niso nagrade. Znanstvenika ženejo odgovori na vprašanja, na katera še ne vemo odgovora. Tako da ... ne moreš pristopiti k znanosti kot: zdaj pa hočem dobiti Nobelovo nagrado čez 20, 30 let, temveč moraš pristopiti s strastjo," pravi.
Letos je postal tudi redni član prestižne ameriške nacionalne akademije znanosti, glavnega znanstvenega svetovalnega organa ameriške vlade. Pridružil se je torej elitni skupini več kot 2 tisoč znanstvenikov, med katerimi je približno 190 Nobelovih nagrajencev.
KOMENTARJI (113)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.