Dojenje ima mnogo dobrobiti, a nikakor ne sme biti prisila

Kakšni so torej miti in resnice o dojenju? Ali lahko doji čisto vsaka mama? In zakaj nekatere mame čutijo, da jih silijo dojiti? O vsem tem za 24UR Fokus pripovedujejo strokovnjakinje: babica, ginekologinja in pediatrinja, vse prihajajo iz ljubljanske porodnišnice. Imamo tudi osebne zgodbe, prvo nam je zaupala Sara Rutar – zagotovo se je spomnite kot zmagovalke našega kuharskega šova Masterchef.

Zmagovalka Masterchefa: Še danes se ne dojiva polno

Rutarjeva je konec meseca maja nekoliko prezgodaj rodila sina Gabrijela. Skrbno se je pripravljala na porod, a je zaradi spleta okoliščin rodila s carskim rezom. Rodila je tri tedne prezgodaj s carskim rezom. Bila je oslabljena, utrujena, telo razbolelo. "... sem se počutila v momentu prav nesposobno, psihično me je to zdelalo, potem pa še dojenje, ker nekako prave podpore v porodnišnici nisem dobila." Na oddelku je bilo ogromno porodnic, babice so tekale od ene do druge, še pripoveduje Sara in pripoveduje, kako si je želela čim prej domov, v domače okolje: "... da se sprostim in poskrbim za dojenje na drugačen način." Sara o težavah z dojenjem govori javno, ker se ji to zdi pomembno, saj je pritisk okolice enormen.

 Številne zvezdnice na družbenih omrežjih objavljajo fotografije, kako dojijo svoje otroke. Nekatere želijo s tem druge mame vzpodbuditi k dojenju, predvsem pa poudarjajo, da dojenje v javnosti ni nič takega. A družbena omrežja pogosto prikazujejo tudi izkrivljeno sliko – sliko popolne mame, ki polno doji, je brezhibno urejena in vedno nasmejana. Resnica o dojenju pa je povsem drugačna. "Eni na tisoč mamic dojenje steče brez problema," pojasnjuje Tina Perme, pediatrinja in neonatologinja: "Največja težava je pri prvorodkah, ko res traja nekaj dni, da pride – kot temu rečemo – naval mleka. In v tem času so praviloma ženske odpuščene domov ... v resnici si tudi želijo domov, ker mislijo, da bo doma lažje, ker bodo imele podporo družine, partnerja. Ni pa to vedno edina pomoč, ki jo potrebujejo."

'Mamice doma ne dobijo vedno podpore, ki jo potrebujejo'

Mamice doma obišče patronažna sestra. Izkušnje so različne, a ponekod je patronažna služba izjemno obremenjena in sestre nimajo dovolj časa, da bi se bolj intenzivno posvetile mamicam in dojenju. To je odprlo vrata tako imenovanim svetovalkam za dojenje. Ena izmed njih je Urška Repnik, diplomirana slavistka, mama dveh otrok, ki se je zaradi slabe osebne izkušnje pri dojenju prvega otroka podala v povsem drug poklic. Hitro je ugotovila, kako pomembno je znanje o dojenju in priprava nanj. "Vse mame se pripravljamo na porod, bistveno manj pa na poporodno obdobje, ki je v resnici zahtevnejše. Tako kot se pripravljamo, kako bomo kupile voziček pa opremile sobico ... če bi pol toliko časa dale v priprave na poporodno obdobje, bi bilo tega (težav z dojenjem) bistveno manj."

Ali vse ženske lahko dojijo?

Obsežnih razlogov, zakaj zdrave ženske ne bi mogle dojiti, ni, pojasnjuje ginekologinja Vesna Fabjan Vodušek. Dobrobiti dojenja so, da je začetno materino mleko kolostrum bogato z imunoglobini, zaščitnimi protitelesi, ki ščitijo novorojenčka, krepijo njegov imunski sistem, izboljšajo odpornost na bolezni. "Tudi če mama preboleva virusno bolezen, dejansko z dojenjem prenaša protitelesa na otroka in ga s tem zaščiti in v resnici otroci bistveno lažje prebolevajo vsa ta obolenja" razlaga.  Hranila v materinem mleku so optimalno razporejena. Dovolj je maščob, beljakovin, ogljikovih hidratov. Adaptirana mleka so le približek naravnemu, a največja težava je ravno razporejenost hranil. "Dojenje pomeni tudi navezavo mame na otroka," poudarja Fabjan Voduškova. Dokazano preprečuje psihološke in psihiatrične težave, kot je denimo poporodna depresija. A na drugi strani mnoge ženske spravlja v obup, predvsem takrat, ko bi rade dojile, pa ne gre.

Rodiš, pristaviš in steče. V resnici ni tako!

Gordana Njenjić že več kot 20 let poučuje v šoli za starše. "Vse nosečnice mislijo, da rodiš, pristaviš in gre. V resnici ne gre. Dojenje je proces, ki mora iti po korakih," opozarja. Pomembno je, kako otroka pristavimo k prsim, kako otrok zgrabi dojko. Ni pa nobenega pravila, kako dolgo se otrok doji oziroma kolikokrat na dan se doji. Otroci so različni, kolikor je otrok, toliko je zgodb o dojenju, pravi Gordana Njenjić. A dejstvo je: dojka je občutljivo tkivo, praviloma prve tri do pet dni dojenje boli. Dojenje ni enostavno, a se o tem premalo govori. O dojenju in težavah zato ozaveščajo tudi na vsakoletnem festivalu dojenja – v Ljubljani se vsako leto zgodi v parku Tivoli. Obuditi skušajo izmenjavo izkušenj, da mame uvidijo, da v težavah niso same. Da je mnogim težko.

Pridna mamica

Radijka Petra Skrivarnik z dojenjem ni imela nobenih težav, jo je pa presenetilo, kako zelo se okolica ukvarja z doječimi materami. Pripovedovala nam je o tem, kako so jo gledali, ko je svojega Nikolo dojila zunaj, na javni površini. Kaj vse so jo spraševali? Pa tudi kako so jo vsi tisti, ki so jo spodbujali pri dojenju, nenehno hvalili, kako je pridna mamica. "Pa sem rekla, jaz nisem pridna mamica, jaz sem lena mamica, ker nič ni bolj enostavno, kot da otroku 'vržeš' dojko zvečer. Zdaj moram Nikoli petnajstkrat povedati pravljico, da zaspi, takrat je pocuzal in je bil mir." Na humoren način Petra pripoveduje tudi o drugih anekdotah, denimo o prenehanju dojenja.

Dojenje ne sme biti prisila

Svetovna zdravstvena organizacija dojenje priporoča do drugega leta starosti. Prvih šest mesecev se otrok izključno doji, potem pa se dojenje dopolnjuje z gosto hrano. A nekatere mame dojenje potegnejo krepko prek drugega, celo tretjega in četrtega leta starosti. Ima takšno dojenje še prehranski pomen? In kaj, po drugi strani, če se mamica odloči, da ne bo dojila? To je njena pravica, zaradi tega je nihče ne sme obsojati, prav tako je nihče v dojenje ne sme siliti. Vedeti moramo, da so med nami tudi ženske s travmatično preteklostjo – žrtve posilstva, žrtve nasilja. Nihče zato ženske ne sme spraševati po intimnih razlogih, zakaj noče dojiti: to je njena pravica, njena odločitev!

Celotno oddajo si lahko ogledate na VOYO.