Dobra zgodba iz epidemije: moč tehnologije in povezovanja

Bilo je ob začetku prvega vala epidemije koronavirusa v Sloveniji. Strah, negotovost ... tudi zaradi pomanjkanja zaščitne opreme. Zato - pripoveduje v 24UR Fokus novinarju Mihi Drozgu David Kvaternik - je bilo treba nekaj storiti, se znajti po svoje. Kot strokovnjak za navidezno in obogateno resničnost ter navdušenec nad 3D tiskom se je takoj lotil dela. "Rečeno je bilo, da bomo maske rabili, rečeno je bilo, da mask ni več. Torej, kot izdelovalec, je bilo jasno, pač masko je treba sam narediti. / ... / Pogledal sem na internetu, kateri prosto dostopen filter omogoča stopnjo zaščite, pri kateri lahko govorimo o zaščiti tistega, ki nosi masko. In potem je bil samo izziv, kako v bistvu ta filter spraviti v samo masko, in imeti za prijatelje in družino na voljo zaščito. / ... / In to je potem rezultat tega. Vse ostalo je potem čisto organsko zraslo naprej." 

Rodila se je platorma Zaščitimo Slovenijo, kjer so se povezali vsi, ki so želeli  natisniti 3D maske, imenovane Gladius Friends. "Čez 250 prostovoljcev smo imeli v bazi. Mislim, da skupno kapaciteto čez 500 tiskalnikov, kar pomeni kar širom Slovenije," se spominja Kvaternik. Sprožil se je pravi plaz, mnogi, ki imajo 3D printer, so začeli printati maske - zase, za svoje kolege, za družine, za znance, za ljudi, ki so jih potrebovali ...  

Maske je takoj začel tiskati tudi igralec, voditelj in ljubitelj digitalne tehnologije Jonas Žnidaršič. "Akcija je bila. Pridružil sem se. Škoda, da nisem bil prvi, ampak sem bil pa drugi ali pa tretji," pripoveduje. "Taki časi so bili, smo vsi pravzaprav iskali, kaj pa lahko naredimo. In se je nekdo od naših fantov domislil, dajmo tiskati maske. In hvala bogu, oh, končno priložnost, da lahko tudi jaz pokažem svoje domoljubje. / ... / Šivati ne znamo, znamo pa printati.  ... Jaz sem jih oddal v tehnološki park ene 80 do 90 raznih mask, ki so šle potem naprej v testiranja, pa tudi nekam v uporabo. Ne vem točno, nisem dobil še povratne informacije. Sem pa vsako podpisal, mogoče se bo kdo javil: Ej, tvojo imam Jonas! ..." Jonas Žnidaršič  je svoj prvi 3D tiskalnik kupil pred osmimi leti.

3D tisk - čeprav se marsikomu sliši kot znanstvena fantastika - ni nova tehnologija. Njeni začetki segajo v pozna 60. leta prejšnjega stoletja. Gre za tako imenovano dodajalno tehnologijo, ki končne izdelke gradi z nanašanjem, dodajanjem osnovnega materiala v slojih. 3D tiskalniki digitalne računalniške oz. virtualne 3D modele torej pretvorijo v predmete. Kako izgleda 3D tiskanje, kako deluje in kaj vse že zmore?

Leta 2011 je bil s 3D tiskom izdelan prvi delujoči prototip letala. Leto kasneje kitara. Leta 2013 so s 3D tiskalnikom natisnili celo nizkoenergijski hibridni avtomobil, imenovan Urbee. Danes je 3D tisk že tako razširjen, da nas spremlja praktično na vsakem koraku ... strojništvo, protetika, modno oblikovanje, farmacija, zobozdravstvo, živilska industrija, molekularna gastronomija, avtomobilska, letalska, vesoljska industrija, arhitektura, urbanizem, gradbeništvo. Čisto nič nenavadnega niso več niti novice o tiskanju hiš ... Vse bolj se 3D tisk uveljavlja tudi v medicini, z razvojem tako imenovanega bio-tiskanja.

"V bistvu ni omejitev, ne po materialih ne po tem, kako bodo narejeni, ne po geometriji, ne po funkcionalnosti, vse se praktično že da." Tako med drugim razloži izredni profesor dr. Franci Pušavec, predstojnik katedre za menedžment obdelovalnih površin na Fakulteti za strojništvo. Pred našo kamero je med sprehodom po laboratoriju dokazal, da ta trditev še kako drži. Pokazal je številne stvari, ki jih delajo s 3D tiskanjem, med drugim kako delajo protezo za prst.

Veliko se na Fakulteti za strojništvo ukvarjajo tudi s 3D tiskom kovin. Pred dvema letoma so v sodelovanju s številnimi podjetji kupili pol milijona evrov vreden 3D tiskalnik kovin. Prav zdaj - pojasni prof. dr. Edvard Govekar, predstojnik katedre za sinergetiko - razvijajo tehnologijo za tako imenovani proces direktne laserske depozicije. Kaj je to in kaj se lahko izdela?

3D tisku se že vse od ustanovitve pred osmimi leti veliko posvečajo tudi v Zavodu 404, prvem slovenskem mladinskem raziskovalno-tehnološkem centru. Izdelujejo različne 3D tiskalnike, raziskujejo različne materiale.

Razvoj komercialnih 3D tiskalnikov za domačo uporabo je sicer pravi bum doživel po letu 2009, ko je potekel originalni ameriški patent tako imenovanega ciljnega nalaganja. In zanimanja je iz leta v leto več, opažajo v Roglabu, ustvarjalnem vozlišču, ki od leta 2012 deluje v okviru Muzeja in galerij mesta Ljubljane. V njihovem laboratoriju na Petkovškovem nabrežju se lahko denimo udeležite različnih usposabljanj, izobraževanj, delavnic - od 3D modeliranja do tiska. Kasneje pa tam rezervirate in uporabljate njihove 3D tiskalnike. K  njim, pravijo,  hodijo različni profili - od arhitektov, oblikovalcev, šolarjev ...  do manjših podjetnikov; torej pri njih se printa  vse od hitrega prototipiranja do umetniških projektov ...

Celotna zgodba o 3D tiskanju mask med epidemijo, pa o tem, kaj je ta tehnologija in kaj zmore ... tudi o tem, kdaj bo 3D tiskalnik nekaj običajnega v skoraj vsaki hiši ... v Fokusu.

Prispevek si lahko v celoti ogledate na Voyu.