Nocoj bomo zato v rubriki 24ur Fokus govorili o tem, kakšno naj bo delo od doma, kakšna so navodila, nasveti strokovnjakov za delo od doma. Kakšne so ugotovitve? Namreč - delo od doma ima lahko številne prednosti. Če je zanj ustrezno poskrbljeno. Če pa ni, je lahko tudi prava nočna mora. Vsekakor zgolj reči delavcem: "Zdaj pa delajte od doma!" - ni dovolj, opozarjajo strokovnjaki. Delo od doma torej ni in ne bi smelo biti enako delu v pisarni, opozarjajo. Ne gre za enostavno spremembo, treba je prilagoditi marsikaj. Struktura časa, način in razporejanje dela, stroški, nadzor - vse to so izzivi dela na daljavo in nekatera podjetja so se temu prilagodila bolje, druga slabše. Govorili bomo tudi o tem, zakaj je slovenska zakonodaja na tem področju zastarela, pa o dobrih in slabih vodjih - kako je videti delo od doma pod vodstvom enih in kako pod vodstvom drugih?
Med pozitivnimi platmi dela od doma so (lahko) prihranek časa, ki ga sicer vsak dan porabimo za pot v službo in domov, pa da ni stresa, ki je povezan s potjo v službo in domov, da je urnik prilagodljiv ... Zaposleni prav tako poročajo o boljšem ravnovesju med prostim časom in službo, ob dobrem vodenju je lahko tu tudi večje zadovoljstvo zaposlenih. Na drugi strani pa so (lahko) pomanjkljivosti ali pasti: socialna izolacija, težja komunikacija s skupino, težje vodenje, pretiran nadzor, pretirano vdiranje službe v prosti čas ... Vse to so izzivi dela v prihodnje. Ključ je in bo, pravijo poznavalci, v modrih organizacijskih odločitvah in predvsem dobri komunikaciji med delavci in delodajalci.
Spremembe na trgu dela se dogajajo hitro in silovito, posebej v času koronavirusa. "Trg dela je završal, spremenili so se odnosi. Kvaliteta komunikacije je pomembna. Študije kažejo, da komunikacije na spletu ne moremo enačiti s komunikacijo v živo. Marsikdo starejši ni vešč te komunikacije," opozarja dr. Eva Boštjančič, profesorica za psihologijo dela in organizacijo na Oddelku za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete. In prav izguba socialnega stika ima lahko nepredvidljive posledice za našo družbo, je prepričana doktorica sociologije, profesorica na Fakulteti za družbene vede, Aleksandra Kanjuo Mrčela in opozarja, da lahko pride tudi do izgube socialnega stika."Izguba socialnega stika pa ni samo psihološko dejstvo, ki je negativno, z manj socializacije v prostoru, delavec trpi ... ampak trpijo tudi delovni procesi, ker izgubite to sinergijo dela v skupini." Kako torej delati od doma? Kaj bi morali vedeti delavci in kaj upoštevati delodajalci?
Na daljavo ne more delati vsak, seveda pa so službe, ko delo od doma sploh ni mogoče. Med ljudmi, ki delajo od doma, je največ administrativnih delavcev, tistih, ki za svoje delo večinoma potrebujejo le računalnik. Delo na daljavo je, kažejo raziskave, odvisno tudi od izobrazbe. Podjetja, ki večinoma zaposlujejo visokoizobražen kader, so delavcem lažje ponudila delo na daljavo,kot tista, ki so zaposlovala nižje izobražen kader, kar spet - tako kot se je pokazalo pri šolanju na daljavo - povzroča družbeno razslojenost, opozarjajo strokovnjaki.
Pomembna je osebnostna struktura - si znamo organizirati čas, se bomo znali osredotočiti na delo in nas ne bodo premamili predolgi odmori, kakšna je naša koncentracija, kako pomembna je za nekoga komponenta druženja, smo raje sami ali v družbi? Delo na daljavo - ki ni le nov trend, temveč v času koronavirusa tudi za marsikoga prihodnost - kliče po sistemski ureditvi, ki bi morala iti v korak s spremembami. Po zakonski plati bi moralo biti manj birokratizacije, od podjetij bi pričakovali jasno strategijo dela na daljavo, izobraževanje zaposlenih za delo od doma in več zaupanja.
Dela od doma v času karantene oz. "zaprtja države" spomladi, ko so se doma šolali otroci, ne moremo enačiti s sedanjimi okoliščinami. Takrat je bilo najtežje. A kljub temu je jasno, da ljudje potrebujemo stik, druženje, komunikacijo. Zato ne čudi, da mnogi, tudi takrat, ko imajo izbiro, delo želijo opravljati tudi v pisarni, na delovnem mestu. In prav kombinacija dela na domu in dela na delovnem mestu se je izkazala za najbolj zaželeno in za mnoge najbolj učinkovito, pove Lisette Sutherland, avtorica knjige o delu na daljavo, ki po vsem svetu predava o tej temi.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.