Brioni – nekdaj prestižni Titov raj, danes 'oaza miru'

Josip Broz – Tito ni bil prvi, ki se je zaljubil v lepoto Brionov in jih zaznamoval, pripoveduje turistična vodnica Sanja Gorički. Novejša zgodovina otočja se je dejansko začela leta 1893, ko je na otok prišel avstrijski industrialec Paul Kupelwieser. "Odkril je zapuščeno, malarično območje, zelo malo rastlinja in drevja je bilo, zelo malo ljudi je živelo tukaj. A se je kljub temu odločil, da bo ostal." Za vsoto, ki bi danes ustrezala približno 700 tisoč evrom, je kupil 13 od 14. otokov in si zadal, da bo iz njih naredil priljubljeno turistično destinacijo. "Največ se je dogajalo na Velikem Brionu," pripoveduje Sanja Gorički. "Kupelwieser je vložil svoj denar, začela se je gradnja hotelov v pristanišču. Otok je povezal s cevmi s Fažano, tako da ima otok vodo od leta 1908."

Še pred tem je Kupelwieser na Brione pripeljal dva, za razvoj otočja ključna človeka. Gozdarskega strokovnjaka slovenskih korenin Alojza Čuferja, ki je začel saditi drevje in rastlinje, številne kamnolome pa spremenil v čudovita sprehajališča. Na otočje pa je Kupelwieser povabil tudi znamenitega nemškega zdravnika in mikrobiologa dr. Roberta Kocha. "In ta je v samo enem letu uspel rešiti težavo malarije, ker je zakopal vse ribnike in močvirja na otoku," pripoveduje Sanja Gorički. Otočje je zacvetelo, zgradili so hotele, vile, kavarne, čolnarno, pokrito kopališče s toplo vodo, živalski vrt z eksotičnimi živalmi. Na otok, kjer so prirejali športne, kulturne in zabavne prireditve, je vozila prva potniška ladja na dizelski pogon na svetu. Med gosti, ki so prihajali, so bili tudi znani umetniki; Richard Strauss, Thomas Mann, Gustav Klimt, James Joyce, Franc Ferdinand in številni drugi.

Po drugi svetovni vojni, ko je Brione prvič obiskal Josip Broz - Tito, na otokih ni ostalo prav veliko nekdanjega blišča. Večino zgradb, poškodovanih v silovitem bombardiranju zaveznikom tik pred koncem vojne, so do tedaj porušili. Hotele so nato obnovili, po načrtih znanih jugoslovanskih arhitektov pa zgradili tudi številne nove vile; vilo Jadranko, Belo vilo in vilo Brionko. Te so še danes, ko so v hrvaški državni lasti in jih uporabljajo v protokolarne namene, zaprte za javnost.

Vsaj za zdaj je turistom večji del leta nedostopen tudi sosednji, le 120 metrov oddaljeni Mali Brion, z mogočno utrdbo Minor. Poleti, julija in avgusta, tam domuje gledališče Ulysses, ki ga je soustanovil eden svetovno najbolj znanih hrvaških igralcev Rade Šerbedžija. Kmalu pa bo otok vse leto odprt za obiskovalce; stare, nekdaj zapuščene stavbe so obnovili, tam bo med drugim potekalo tudi izobraževanje dijakov in študentov.

Nekdaj je bilo na Velikem Brionu mogoče v živalskem vrtu občudovati bengalskega tigra, črnega panterja, pume, leoparde, medvede, kamele, žirafe ... darila, ki jih je Tito prejemal od tujih državnikov. Zdaj so v safariju, na travnikih in v gozdovih, zebre, lame, noji, koze, pavi, indijsko govedo. Še vedno je na otoku tudi slonica Lanka. "Lanka je darilo Indire Gandi," pojasnjuje oskrbnica Lidija Rijavec. "Tukaj je že 50 let. Lani je praznovala 50. rojstni dan. Za zdaj je zdrava. Zjutraj, ko čistimo, dobi zajtrk. Nato pa čez dan še 4, 5 obrokov, sadje, seno, slamo, drevje, pelete. Ima sestavljen meni za ves teden." Nekdaj je bil z Lanko tudi slon Sony, a je – pripoveduje Lidija Rijavec – leta 2010 poginil. "Sony je bil precej agresiven do Lanke, tako da mislim, da je zdaj njej nekoliko lažje, ko je sama." Na Brionih še vedno domuje tudi nagajivi in hudomušni papagaj Koki, ki ga je Tito podaril vnukinji Saši Broz.

Na Velikem Brionu zdaj počasi vendarle obnavljajo nekdaj luksuzne, danes nekoliko obrabljene hotele. Že pred leti so sicer iskali tudi investitorja, koncesionarja, ki bi hotelom povrnil nekdanji sijaj, a iz tega ni bilo nič, pojasnjuje tiskovna predstavnica Narodnega parka Brioni Reanna Brajković Relić: "To je večno vprašanje, hoteli za zdaj spadajo pod javno ustanovo narodnega parka. Kaj bo v prihodnje, pa ne vemo." Lani je sicer narodni park obiskalo več kot 266 tisoč turistov, letos bo – kot kaže – obiskovalcev še več. "To leto imamo okoli 20 odstotkov obiskovalcev več kot v enakem obdobju lani. Številke so za nas seveda pomembne, to je tisto, kar nam nosi denar. A za nas je še pomembneje, da obiskovalce izobražujemo o pomembnosti narodnega parka," je jasna Reanna Brajković Relić. In dodaja: "Ne glede na število obiskovalcev je tukaj res oaza miru."

Kaj pa imajo z Brioni skupnega dinozavri? Kdo vse je doslej že obiskal otočje? Kakšen je bil Titov brionski skriti raj, otok Vanga? Koliko stane vožnja s Titovim cadillacom? Koliko je stara najstarejša oljka v Sredozemlju? Kako je bila nekdaj videti razkošna rimska vila? Celotno oddajo si lahko ogledate na VOYO.