Bi zamenjali službo pri 55 letih?

Brezposelnost iz meseca v mesec pada na nove rekordno nizke ravni, število delovno aktivnih prebivalcev pa raste. Vse več pa je tudi upokojenk in upokojencev, ki bi še želeli delati. Lani se jih je za nadaljevanje dela odločila približno desetina.

Pri zaposlovanju upokojencev sicer obstajajo zakonske omejitve. Upokojenec lahko začasno ali občasno delo opravlja največ 60 ur v koledarskem mesecu, kakšen mesec tudi več, vendar skupno največ 720 ur na leto. Dohodek pa ne sme presegati slabih 11 tisoč evrov. Občasno zaposleni upokojenec plača dohodnino 25 odstotkov od dohodka, zmanjšanega za prispevke delojemalca in normirane stroške. Če dela ali zasluži več, je poleg delodajalca kaznovan tudi upokojenec, in sicer z globo od 250 do 500 evrov.

Po drugi strani pa je vse več aktivne delovne sile vse starejše. Čez pet let naj bi bil že vsak četrti zaposleni starejši od 55 let. Ne le, da so zaposleni po 55. letu zaščitena kategorija in jih zato nekateri delodajalci vidijo kot dodaten strošek in tveganje, podjetja kot starejše dojemajo in obravnavajo že tiste, ki so stari 45 let.

Delodajalci pri mlajših od 45 let namreč vidijo prednosti pri vseh dejavnikih – da se hitreje vključujejo v delo, da so bolj kompetentni, da imajo boljšo izobrazbo, da se bodo bolje ujeli v delovno okolje, ugotovitve raziskave OECD povzema Laura Smrekar iz podjetja za kadrovske storitve Competo. ''Ampak hkrati, ko so jih vprašali, ko so zaposlili starejše zaposlene, kako so se ti potem udejanjili pri svojem delu, so pa potrdili, da so zrelejši zaposleni, ki so jih zaposlili, bili enako produktivni ali bolj produktivni kot mlajši sodelavci, da so bili enako hitro učljivi kot mlajši sodelavci, tako da imamo neke vrste paradoks.''

Gre za stereotipe o razlikah med generacijami, saj izkušnje in praksa teh stereotipov ne potrjujejo. V Competu svojim strankam svetujejo, naj se ne obremenjujejo s svojo starostjo in z morebitnimi predsodki delodajalcev glede njihove starosti

Starejšim zaposlenim sta zelo pomembni fleksibilnost pri delu in avtonomija. Imajo ponavadi obsežno strokovno znanje, so izredno lojalni in zanesljivi pri delu. Če so motivirani in pravilno vodeni, bodo tudi uspešni pri svojem delu, posledično bo uspešno tudi podjetje.

Glede na nedavno poročilo platforme za izobraževalno in karierno svetovanje Intelligent postaja generacija Z, ki zdaj vstopa na trg dela, med delodajalci vse manj priljubljena. Zaposlene, ki so v 20. letih, naj bi vse pogosteje odpuščali kmalu potem, ko začnejo z delom, ker imajo slabšo splošno delovno etiko in komunikacijske sposobnosti.

Tudi psihologi opažajo veliko prednosti pri delu starejših, pravi profesor psihologije dela na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani docent doktor Boštjan Bajec. ''Da je njegova kakovost življenja boljša, zadovoljstvo z življenjem je boljše, boljše je običajno tudi kognitivno funkcioniranje, se pravi miselni procesi so manj okrnjeni, če ohranja svojo kondicijo tudi preko svoje zaposlitve, bolj je družaben, na splošno je za posameznika to velik plus.'' Za podjetje pa je plus to, da so izkušeni in zelo zvesti.

Nekdo je že pri 30 lahko naveličan vsega, brez volje in motivacije, nekdo pa je pri 65 ali kasneje veliko bolj radoveden, iskriv, luciden, miselno in fizično fit. Podjetja se vsega tega vse bolj zavedajo.

Hkrati pa moramo sami pri sebi spremeniti miselnost, da je treba celotno kariero napredovati izključno vertikalno, se pravi vedno višji položaji z višjo plačo. Napredek je tudi to, da se preizkušaš na različnih področjih, da osebnostno napreduješ, da se učiš novih stvari.

Ključno je zavestno skrbeti za fizično in mentalno kondicijo ter se ves čas izobraževati. Podjetja pa morajo to svojim zaposlenim omogočiti in jih pri tem spodbujati.

Celoten prispevek si lahko ogledate na Voyo.