Tradicionalne praznične jedi težko spremenimo v 'zdrave izbire', lahko pa smo zmerni pri pripravi

V prazničnih dneh, pa čeprav so letošnji precej drugačni od tistih, ki smo jih vajeni, večinoma uživamo meso in mesne izdelke, ki so bogat vir energije, maščob, še posebej zdravju škodljivih maščob, soli in ostalih aditivov. Že v povprečju zaužijemo preveč energijsko bogato, slano, sladko in mastno hrano, zato je še posebej pomembno, da se zavedamo, da ni vsak dan praznik in da nekatera živila neugodno vplivajo na zdravje, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Svetujejo, da pri hrani ostanimo zmerni, popijmo dovolj vode, vključimo pa tudi dovolj dnevne telesne dejavnosti.

Tradicionalne praznične jedi težko spremenimo v "zdrave izbire" po recepturi, vseeno pa smo lahko malce bolj zmerni tudi pri pripravi teh dobrot. "Če recimo pečemo potico, bodimo zmerni pri dodajanju maščob in sladkorja. Priporočamo, da v času velike noči ohranimo zmernost tako pri mizi kot tudi že v trgovini. Uživajmo zmerne količine šunke (manj mastne, odstranjena vidna maščoba), potice, jajc in hrena, poleg tega pa vključimo dovolj sadja in zelenjave, ki so vir zaščitnih snovi, hkrati pa tudi energijsko in hranilno uravnotežijo obrok. To pomeni, da imamo potem manjšo potrebo, da bi pojedli še kaj drugega," svetujejo. Paziti moramo tudi na pitje – ne pretiravajmo s sladkanimi aromatiziranimi pijačami, energijskimi napitki in alkoholom.

Koliko jajc lahko pojemo?

Jajca so v priporočenih količinah in pogostosti del uravnotežene prehrane, saj vsebujejo beljakovine visoke biološke vrednosti  ter veliko vitaminov (A, D, E, B1, B2, B12 in folno kislino) in mineralov (železo, cink, kalcij, jod in selen). Vsebujejo tudi holin, ki je pomembno hranilo pri razvoju možganov in je zato še zlasti pomemben v prehrani nosečnic in doječih mamic.

Zaradi vsebnosti holesterola (približno 250 mg/jajce) in neželenih nasičenih maščob, jih v prehrani kljub vsemu delno omejujemo, opozarjajo na NIJZ. "Na tedenski ravni pri zdravih osebah priporočamo nekje tri do pet jajc, odvisno od ostalih živil, ki jih vključujemo v dnevne jedilnike. Pri tem je treba upoštevati tudi jajca, ki so že prisotna v živilih. Res je tudi, da na vrednosti maščob v krvi bolj vpliva prisotnost nasičenih in trans maščobnih kislin v prehrani kot holesterola. Ne glede na to, priporočila navajajo, da naj ne bi zaužili več kot 300 mg holesterola na dan. Kljub temu pa naj bodo na vnos holesterola pozorni predvsem tisti, ki imajo povišane vrednosti holesterola v krvi."

Naj prazniki ostanejo v lepem spominu

Slovenski prazniki so že pregovorno vezani na praznično obloženo mizo, pogostejše prenajedanje in opuščanje telesne dejavnosti. Pestra ponudba praznične hrane, ki ima lep videz, vonj in okus, poveča naš tek. Tako kot zaužitje ene porcije zelenjave nima pozitivnih učinkov na zdravje, tudi enkraten obilni in prehransko manj ustrezen obrok ne bo imel večjih dolgoročnih posledic za zdravje, še pravijo na NIJZ. Izjema so lahko kratkotrajne prebavne težave (napenjanje, zaprtje, zgaga,…), ki pa običajno minejo brez večjih zapletov.

Dejstvo je, da z nobenim živilom ne smemo pretiravati. Če so pred vrati velikonočni prazniki, se bomo verjetno pri prehrani malce pregrešili, a to naj ne bo vsak dan. "Priporočamo vključevanje sadja in zelenjave v obroke ter več telesne aktivnosti, ki jo lahko izvajamo vsak dan (sprehod v naravi, tek, druge aktivnosti)," še pravijo strokovnjaki.

Pri pretiravanju se lahko poslabša počutje, storilnost, pojavi se utrujenost, postanemo napihnjeni. V tem primeru popijmo kozarec navadne vode, ki ji dodamo žlico limoninega soka, ta običajno spodbudi delovanje prebavnih encimov. Prebava se olajša tudi z ječmenovo in riževo juho, v primeru zaprtosti pa pomagajo prehranske vlaknine in telesna dejavnost. Zaužijemo lahko več surove zelenjave, lupinastega sadja in razredčenih sokov (npr. slivov, hruškov) ter jabolk. Uporaba prehranskih dopolnil, ki dokazano spodbujajo izločanje želodčne kisline, prebavnih encimov, ali pa krepijo naravno črevesno floro, je smiselna le v primeru indikacij.

Na koncu pa še opozorilo, da je praznično prenajedanje pogosto tudi motiv za kasnejšo odločitev o hujšanju in različnih dietah. "Raziskave kažejo, da nestrokovno hujšanje, enolična prehrana ali določene izključitvene diete lahko celo škodijo zdravju, zato praznike preživite z uravnoteženo prehrano in dnevno rekreacijo, da kasnejše diete ne bodo potrebne," so še zapisali na NIJZ.