'Pustimo, da gredo ljudje v hribe. Sprehodi žal niso dovolj'

Otrokom in odraslim je treba omogočiti primeren ter zadosten način gibanja, zgolj počasen sprehod ali odhod do trgovine ni dovolj, opozarjajo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Gibanje naj bo del našega vsakdana, še posebej koristno je gibanje v naravi. Večina Slovencev ima namreč majhna stanovanja z razporeditvijo, ki ne omogočajo aktivne vadbe na domu. "Doma je mogoče izvajati statične vaje. Pri dinamičnih vajah pa se lahko hitro zaletiš v omaro ali v mizo," je poudaril predsednik društva Matija Cevc. Prav tako vadba v stanovanjih pogosto ni primerna za starejše, ki so zanjo pogosto preveč okorni. 

Prav zaradi tega Cevc meni, da ljudje morajo imeti možnost, da gredo v naravo. To pa bi bilo onemogočeno, če bi se gibanje omejilo na en kilometer, kot je predlagala strokovna skupina za covid-19 na ministrstvu za zdravje. Takšen ukrep sicer ni bil sprejet, a bi po mnenju Cevca omejil predvsem gibanje prebivalcev v središčih mest in tistih, ki živijo v blokovskih naseljih. 

"Pustimo, da gredo ljudje v hribe in se tam aktivno ter intenzivno gibljejo. Sprehodi na žalost niso dovolj," je pozval.

'Otroci morajo teči, skakati, plezati, hoja zanje ni dovolj'

Pomanjkanje gibanja ima lahko namreč številne posledice tako na naše fizično kot psihično zdravje. Zaradi epidemije covida-19 je tudi telesna aktivnost otrok in mladine pred velikim preizkusom.  Meritve telesnega in gibalnega razvoja otrok po razglasitvi konca epidemije junija so namreč pokazale, da se je položaj med poletnimi počitnicami še poslabšal. 

"Meritve, ki so bile na slovenskih osnovnih šolah izvedene v septembru, so pokazale še na večji upad gibalne učinkovitosti otrok, k čemer je pripomoglo sedenje in premalo gibanja mnogih otrok med poletnimi počitnicami. V času, ko otroci nimajo športne vzgoje na šoli in ko se ne morejo udeleževati športne vadbe v društvih, je breme organizacije dejavnega prostega časa padlo na družine. Nasvet staršem je, da otrokom vsak dan omogočijo vsaj eno uro gibanja na prostem, ki naj presega intenzivnost hoje, saj za normalen razvoj otrok hoja ni dovolj velik impulz. Če se odpravijo na pohod z otroki, naj to ne bo zgolj sprehod, temveč po možnosti hoja navkreber, če v bližini ni vzpetin, pa najmanj hitra hoja, med katero lahko vključimo različne krepilne vaje poskokov, krajših tekov in podobno. Če starši zmorejo, naj z otroki tečejo," pravi profesor na ljubljanski fakulteti za šport Gregor Starc.

Poudaril je, da otroci za normalen razvoj potrebujejo bistveno bolj intenzivno gibanje kot odrasli. "Otroci morajo teči, skakati, plezati, hoja zanje ni dovolj," je dejal. "Čas bi bil, da se začne epidemiološka stroka pogovarjati z drugimi strokami glede ustreznih ukrepov, da res ne bo kolateralna škoda večja od škode, ki jo povzroča širjenje virusa," je pozval.

Poleg aerobnih vaj pa ne smemo pozabiti na krepilne vaje. Te naj postanejo tudi rutina vsakega jutra in večera, otroci pa naj te vaje izvajajo tudi med premori pri učenju, svetuje Starc. "Potrebna je torej dobra organizacija družinskega življenja, pri čemer je še posebej pomembno, da starši omejijo čas, ki ga otroci preživijo pred ekrani, saj je digitalna tehnologija v primeru zaprtja šol že del učenja, dodatna zabava z ekrani pa otrokom ne bo koristila, temveč bo prinesla še večje utrujanje centralnega živčnega sistema in poslabšala duševno stanje otrok, ki je zaradi pomanjkanja socialnih stikov z vrstniki že tako na preizkušnji," opozarja. 

Zaradi pomanjkanja gibanja med 'prvim valom' epidemije več poškodb pri srčno-žilnih bolnikih

Zmanjševanje vadbe zaradi ukrepov proti širjenju covida-19 pušča številne posledice, opažajo tudi v Koronarnem klubu Ljubljana. Pri njih z izvajanjem redne rehabilitacijske vadbe za srčno-žilne bolnike preprečujejo predvsem ponovne zaplete. 

V času prve razglasitve epidemije jih je presenetilo število fizičnih poškodb. Od 375 srčno-žilnih bolnikov so zabeležili kar 11 zlomov in poškodb zaradi padcev. To pripisujejo pomanjkanju živčno-mišične koordinacije in interakcij, ki jih sicer vzpostavljajo pri rehabilitaciji. V minulih letih so sicer zaznali eno ali dve poškodbi na leto. V tem obdobju je moralo osem bolnikov zaradi oslabelosti prekiniti rehabilitacijo in se preseliti v dom za starejše.

Podatek jih je spodbudil, da so se potrudili vzpostaviti pogoje, ki omogočajo neprekinjen proces telesne vadbe. Dobrobiti psihofizioloških interakcij, ki se ustvarjajo pri gibanju v naravi, so gradniki zdravega in ustvarjalnega življenja ter pomembno vplivajo na preprečevanje dodatnih zapletov srčno-žilnih bolezni. Pomembno sporočilo je, da si že v mladosti postavljamo temelje za kakovostno starost, pravijo.

Pozvala je k zagotavljanju kontinuiranosti vadbe. "Pomanjkanje živčno-mišičnih interakcij, ki jih pri gibanju v naravi doživlja posameznik, ima dolgotrajne posledice. Rezultati pa so lahko za vse, tako za mlade kot bolnike, usodne," je poudarila predsednica Koronarnega kluba Petra Simpson Grom. "Ko pri srčno-žilnih bolnikih ohranjamo sposobnost za vadbo, prihranimo skrbi in finance tako bolniku, družini kot državi," je še dodala.

Koliko gibanja potrebujemo?

"Zdravje ni le to, da nismo bolni, ampak tudi to, da smo v primerni telesni kondiciji, uživamo zdravo prehrano in zadostimo potrebo po mentalnem zdravju," je za STA povedal kineziolog Uroš Kožar. Kot poudarja, je pomembno, da tudi v epidemiji zadostimo minimalnim standardom telesne aktivnosti. To po standardih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za odrasle pomeni vsaj 150 minut, še bolje pa okoli 300 minut tedenske telesne aktivnosti, kar je od pol ure do eno uro petkrat na teden.

Toda tudi Kožar opozarja, da v zmerno telesno aktivnost ne šteje počasen sprehod ali odhod v trgovino, pač pa to pomeni, da se moramo malo zadihati, prepotiti, da dobimo rdečico v obraz.

Pomembno je, da z vidika vzdržljivosti poskrbimo za aerobni sistem, še zlasti za starejše pa so pomembne tudi vaje za moč, je povedal Kožar. Spomnil je, da se zadnje čase veliko pozornosti daje izboljšanju imunskega sistema, a brez telesne aktivnosti, zdrave prehrane in zadostitve mentalnemu zdravju tudi imunski sistem z raznimi dodatki ne bo na potrebnem nivoju.

Delo od doma naj ne bo le sedenje na neudobnem stolu

V času epidemije veliko ljudi dela od doma, kjer delovni pogoji niso prilagojeni. "Standardi domače pisarne so gotovo v večini primerov nižji kot v pisarnah, kjer običajno delamo," ugotavlja Kožar. Po njegovih besedah se veliko ljudi srečuje z bolečinami, ki jih povzročajo sedenje in neprimerni položaji pri delu od doma. Tako svetuje, da tudi v domači pisarni poskušamo čim večkrat med delavnikom zamenjati položaj. Torej nekaj časa sedimo, če je možnost, morda nekaj minut stoje delamo s kuhinjskega pulta, med telefonskim klicem vstanemo in se sprehodimo po stanovanju, je naštel.

Če delo zahteva, da smo dalj časa za računalnikom, pa je treba po njegovih besedah delovno mesto prilagoditi tako, da je telo v čim bolj pasivnem položaju. Pisarniški stol naj bo nagnjen nazaj, da imamo čim večjo površino hrbta podprto in mišicam tedaj ni treba delati. "Takrat smo osredotočeni na delo in težko ohranjamo aktiven položaj," je spomnil Kožar. Tako v domači pisarni odsvetuje nestabilne površine za sedenje oziroma tako imenovano aktivno sedenje. To je lahko dobro za sprostitev in 10-minutne aktivne odmore, za daljše sedenje pa ne.

Pri prilagajanju delovnega mesta v domači pisarni je treba uporabiti malo domišljije, pravi kineziolog. Tudi kavč ali kuhinjski stol, na katerem verjetno sedi marsikdo, ki dela od doma, se po njegovih besedah lahko prilagodi z raznimi oporami, denimo blazino.

Kožar priporoča, da v času epidemije, ko veliko delamo od doma, po končanem delavniku vendarle odidemo iz stanovanja ali hiše in smo, če je mogoče, telesno aktivni v naravi. Zlasti je to priporočljivo tistim, ki živijo v mestih, kjer je narava praviloma bolj oddaljena kot na podeželju. Telesna aktivnost je namreč učinkovitejša, če je izvedena v naravnem okolju, poleg tega pa pozitivno vpliva tudi na mentalno zdravje, je poudaril kineziolog. Obenem pa je opozoril na potrebno spoštovanje ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, torej da ob telesni aktivnosti v naravi krepimo zdravje, ne pa se izpostavljamo še dodatnim tveganjem.

Splet je prava zakladnica informacij o vadbah

Informacije o priporočljivih vajah lahko najdemo tudi na spletu, pri čemer starejšim lahko pomagajo mlajši člani v gospodinjstvu, je spomnil Kožar. Sicer pa strokovnjaki na tem področju v obdobju epidemije ozaveščajo glede telesne aktivnosti in nudijo tudi veliko brezplačnih vsebin.

Tudi ponudniki organiziranih telesnih aktivnosti oziroma vadb so v času epidemije, ko je druženje in opravljanje večine dejavnosti prepovedano, vsebine preselili na splet. Tako lahko sledimo vadbam kar od doma.

Kot je pojasnil Kožar, so zdaj glede ponudbe videovsebin veliko bolj utečeni kot v prvem valu epidemije. Po njegovih besedah te vadbe niso nič manj kakovostne kot tiste v živo ter so v času epidemije dobra alternativa, čeprav manjka element druženja. Ponudba videovadbe lahko po njegovih navedbah posameznika spodbudi, da ohranja telesno aktivnost in se je morda celo loti.