Projekt Od vzhoda do vzhoda letos že petič: Skupaj, čeprav narazen

Organizatorka Betka Šuhel Mikolič je prav v teh dneh sredi zbiranja in selekcioniranja 100 slovenskih vrhov v neko logično in predvsem priljudno shemo: ideje za slabo, dobro, debelo uro hoje do razgleda. To je edini kriterij. "Veliko je 100 ... Ampak še vedno jih je na tisoče ostalo zunaj te kategorizacije. Slovenija je prepreeeeedena s hribovjem," ponosno pove. 

Skupaj, čeprav narazen 

Ideja o 100 vrhovih, ki jih lahko osvojimo sami ali z družino, je bila med karanteno njen rezervni scenarij, če dogodka Od vzhoda do vzhoda ne bi mogli izvesti. "Poletni solsticij pride letos na soboto ponoči. Torej imamo dva dneva časa, da se razkropimo naokrog. Da se ne srečamo. Predvsem pa, da ostanemo povezani v letošnjem motu: Zamenjam Covid-19 za Gibanje-20." Sledilce Facebook strani Od vzhoda do vzhoda bo tako pozvala, da ob objavi s hribov pripišejo oznake ali pa vkomponirajo v stavek: #gibanje20, #povezanizvrhovi, #odvzhodadovzhoda. Tako bodo vedeli, da so skupaj, čeprav narazen. 

"Posvetovala sem se z mnogimi hribolazci – od Štajerske do Gorenjske, Dolenjske, sprejemala njihove predloge, jih zbrala 193, zdaj selekcioniram. Največ jih je na Gorenjskem. Nočem zapostavljati drugih pokrajin, tako da bo ta izbor igrivo razpršen. Tudi najvišji vrh Pomurja – Sotinski breg. Jutri objavim prvo rundo – vrhove, na katere prideš v slabi uri. Potem pa v naslednjih dveh dnevih vrhove, ki ti vzamejo dobro in slabo uro hoje. No, naj ti povem, da sem presrečna, ker se je v teh dneh skristaliziralo, da lahko gre skozi prvotni scenarij – vzhod, muzka, sproščenost, ljudje! Odlično!"  je navdušena.

Na koncu se je Betka odločila za oba scenarija. "V Sloveniji ne obstaja samo Šmarna gora. Projekt že pet let vztraja, da je treba telo spraviti v pogon na svežem zraku vsaj uro na dan. Torej? Kaj čakam? Da razširimo Šmarno goro v planoto? Odgovor je: oboje bomo izvedli. Srečanje ob 5. obletnici dogodka Od vzhoda do vzhoda z Ansamblom Saše Avsenika in Petrom Polesom na Šmarni in vzpodbudo prek socialnih omrežij, da se tisti vikend porazgubimo po vrhovih, kolikor se le da," napoveduje. 

Tokrat brez objemov in z varno distanco 

Pohodniki se bodo na vrhu Šmarne gore tudi letos zbrali točno ob 5. uri. Pričakovanje sončnega vzhoda ob glasbeni spremljavi bo naravnano na bodrilo k resnemu jemanju dveh besed - odpornost in imunost. "V času koronavirusa ju dnevno slišimo, zato bi bilo res škoda preslišati, da se začneta pri nas samih. Vsak dan znova," opozarja Betka.

Kar se tiče distance, odgovornosti in razumevanja ukrepov vlade ob izvedbi srečanja sta se z oskrbnico Šmarne gore Ano Nušo Češnovar dogovorili, da bo projekt izveden "tekoče". "Čaj bodo pohodniki lahko prevzeli v mimohodu, brez ustavljanja. Na vidnih mestih bodo razkuževalna sredstva. Vse mize in klopi na Šmarni gori bodo umaknjene. Vse! Da bo več prostora za prosto gibanje. Varnostno razdaljo smo v teh treh mesecih ljudje že ponotranjili in se je držimo, to je videti na vsakem koraku, kar me po eni strani močno žalosti. Ne bomo se objemali. Po drugi pa kaže na ozaveščenost. Širili bomo veselje, ker ljudje že komaj čakajo, da  tisto jutro spravijo na svetlobo dan in pozitivizem. Srečanje ne bo daljše od 30 minut." 

O preživljanju karantene: Objela sem meje moje Ljubljane

Za Betko in njeno družino je bila sicer karantena, pričakovano, zelo produktivna. "Otroka sem vsak dan peljala na Šmarno goro ali Jeterbenk. Po 14 dneh mi je potožil, da pogreša šolo, ker tam ni treba toliko telovaditi. Mož je vsak dan kolesaril. Gibanje jemljemo enakovredno hrani, zraku in spanju. Potrebujemo ga za krepitev imunskega sistema. Za višanje odpornosti. Ko so se zaprle občine, sem šla objet meje moje Ljubljane tako, da sem si privoščila Pot spominov in tovarištva. Ko so se spet odprle, sem naredila korak dlje in višje. Trenutno sem že 14 dni noro navdušena nad športnim feratanjem. Zanj me je navdušil Rajmond Debevec. Vesela sem, kadar me vzame s seboj. Ravno včeraj sva bila na Spodnjem plotu, še prej sva prehodila 10 km po bližnjih vrhovih nad Ljubeljem. Na vprašanje, če sem še vedno vsako jutro tam, ti moram odgovoriti, da ne. Povsod drugod. Če pa ostanem doma, potem pa seveda," pojasnjuje veselo. 

'Gremo dalje, do cilja je še daleč'

Spomnimo, projekt lovljenja sončnega vzhoda na poletni solsticij je nastal pred petimi leti, "ker je včasih lažje začeti v množini", in se izkazal kot dobra vzpodbuda. Z gibanjem je v tem času okužil skoraj 30.000 Slovenk in Slovencev, saj se razprostira vse od Šmarne gore, do mariborskega Pohorja, Boča in Sv. Ane nad Ribnico."Projekt Od vzhoda do vzhoda sem pred petimi leti zasnovala spontano, s 24-urno hojo na Šmarno goro, ki sem jo predihavala skupaj z večno nasmejano in energije polno Metko Albreht, Bogdanom Capudrom in ultramaratoncem Anžetom Česnom. Da ta podvig ne bi zvenel preveč suhoparno, sem priložnosti dodala idejo o živem orkestru navsezgodaj zjutraj na vrhu, rezervirala najdaljši dan v letu ob sončnem vzhodu za somišljenike, pa kdor pride, pride. Moj namen je bil, da bi skupaj začutili, kako je dobro vsaj uro na dan spraviti telo v gibanje in da bi se ta zgled obdržal vse dni v letu. Vsako naslednje leto bi Šmarni gori dodala nove vrhove," pojasnjuje Betka.

Ideja je uspela nad pričakovanji. "Tisto jutro ljudje niso najprej pomislili na telesni napor, ki ga bodo morali vložiti v sopihanje na vrh gore, da bodo prisluhnili živemu orkestru. Odbita ideja, v kateri je bila komunikacijska pika na i dodana z Betko in Metko na sončni vzhod,  je v nepozabno in pravljično jutro privabila skoraj tisoč ljudi, čez dan in noč do 10 tisoč, ki so se po objeme - to je bila prijavnina, oglašali 24 ur. Ampak jutro, jutro je bilo pa sanjsko. In to ostaja zvezda stalnica vsako leto. Ne samo na Šmarni gori. Tudi na mariborskem Pohorju, ki je projekt z enakim konceptom posvojil leto dni po premieri, in na ostalih vrhovih," še pravi.

Načrti so bili že ob premieri nepozabnega jutra začrtani v sedemletno spravljanje dneva na svetlobo na poletni solsticij na najbolj priljubljenih slovenskih vrhovih, s čimer bi se ljudje nalezli vsakodnevnega gibanja. S tem bi bilo poslanstvo projekta Od vzhoda do vzhoda zaključeno. Za Štajerci so omenjeni projekt posvojili Ribničani, lani pa se je zgodba vrnila na Šmarno goro, kjer ostaja. "Razlog za vrnitev domov je tudi ta, da so se organizatorji širom Slovenije sami začeli lotevati organizacij pohodov na ta dan, zato na izpolnitev vizije ni treba čakati sedem let. V petih let je projekt v svoje vrste privabil že več kot 30 tisoč ljudi. Zadovoljstvo bo popolno, ko bo ta številka dosegla dva milijona," še pove Betka.

Na vprašanje, kakšen je občutek, ko ve, da prav ona v pogon spravi toliko ljudi in pripomore k njihovemu zdravemu načinu živjenja, pa: "Da mi res uspe premakniti miselnost v pravo smer v množičnem pomenu besede, sem en dan v letu prepričana samo na tisto jutro, na poletni solsticij. Ja. Takrat vem, da delam dobro za skupnost. Pa takrat, ko me osebno kontaktirajo ljudje in povejo zgodbo o tem, kako sem jim spremenila življenje. Potem malo jočem od sreče in jih prepričujem, da so to naredili sami, si pa takoj nato še bolj zavzeto obljubim: Gremo dalje! Do cilja je še daleč."