Gre za sladek in aromatičen naravni izdelek, prenasičen s sladkorji, z visoko hranilno vrednostjo. Poleg sladkorjev so v medu prisotne tudi druge manjše sestavine, kot so minerali, polifenoli, vitamini, karotenoidi, aminokisline, beljakovine, encimi (glukoza oksidaza in katalaza ), organske kisline in hlapne spojine. Poleg prebiotičnih učinkov, povezanih z oligosaharidi, večino prijavljenih bioloških lastnosti medu (npr. antioksidativne, antibakterijske, protivirusne, protivnetne, protiulcerozne, imunomodulatorne, vazodilatacijske, hipotenzivne, antihiperholesterolemične, dezinfekcijske in protitumorske) in številne njegove uporabe lahko pripišemo tem manjšim komponentam. 

Kaj je surovi med?

Je čisto, nefiltrirano in nepasterizirano sladilo, ki ga čebele izdelajo iz nektarja cvetov. Večina medu, ki ga danes zaužijemo, je predelan med, ki je bil segrevan in filtriran. Za razliko od predelanega medu, surovemu medu ne odvzamejo njegove neverjetne hranilne vrednosti in zdravilnih moči. 

Med pridelujejo medonosne čebele (Apis mellifera) iz nektarja ali rastlinske mane. 

Ugodni učinki medu na zdravje ljudi so že dolgo priznani.

Zdravstvene koristi medu segajo vse od antioksidativnega, imunomodulatornega in protivnetnega delovanja do delovanja proti raku, presnovnih in kardiovaskularnih koristi, prebiotičnih lastnosti in protivirusnega delovanja. Rad pa bi poudaril, da je biološka aktivnost medu v glavnem odvisna od njegovega cvetličnega ali geografskega izvora. 

Ali veste, da se v Španiji nahaja jamska slika, ki je stara več kot 8000 let, ki prikazuje nabiranje medu iz panja na zelo visokem drevesu?

Najdemo ga v dveh oblikah: surov ali pasteriziran. Surovi med je med v svoji najčistejši obliki. Ni bil na noben način spremenjen in je izjemno bogat s hranili.

Pravzaprav, ker ni predelan, surov med še vedno vsebuje nekaj čebeljega cvetnega prahu, kar krepi imunski sistem. Na drugi strani pa imamo pasteriziran med, ki pa je predelan. S pasterizacijo pomagajo odstraniti morebitne bakterije, vendar v tem procesu odstrani tudi izjemno hranilno vrednost.

Na splošno med vsebuje široko paleto močnih antioksidantov, znanih kot polifenoli, za katere se je izkazalo, da pomagajo v boju proti raku in spodbujajo zdravje srca. Poleg tega je odličen za pomoč pri zaščiti ran in pred prehladom zaradi svojih intenzivnih protimikrobnih in antibakterijskih lastnosti. Ko bomo pregledali prehranski profil surovega medu, boste presenečeni nad vso močjo, ki se skriva v tem naravnem sladilu.

Polifloralni med in monoflorni med

Obstaja več različnih sort medu, odvisno od rastlinskega vira in vsaka ima specifičen okus. Ne glede na vrsto medu lahko vsak med ločimo na polifloralni ali monoflorni med. Kaj je razlika? Monoflorni med prihaja od čebel, ki uporabljajo nektar samo ene vrste cvetov, torej mono, medtem ko poliflorni med prihaja od čebel, ki uporabljajo nektar iz več cvetnih virov.

Kemična sestava

Surovi med vsebuje 22 aminokislin, 27 mineralov in ogromno količino encimov. Med sestavljajo predvsem sladkorji in v veliko manjših količinah aminokisline, beljakovine, encimi, organske kisline, vitamini, minerali, hlapne snovi in polifenoli.

Fruktoza in glukoza (monosaharidi) predstavljata približno 75 % sladkorjev, ki jih najdemo v medu. Disaharidi (saharoza, maltoza, turanoza, izomaltoza, maltuloza, trehaloza, nigeroza in kojibioza) in trisaharidi (maltotrioza in melezitoza) med drugimi oligosaharidi predstavljajo preostalih 10 % do 15 % ogljikovih hidratov v medu.

Med vsebuje tudi majhne količine vitaminov: tiamin (B 1), riboflavin (B2), nikotinsko kislino (B3 ), pantotensko kislino (B 5 ), piridoksin (B 6 ), biotin (B8 ali H), folno kislino (B 9) in vitamin C.

Vsebnost mineralov v medu se giblje od 0,04 % v svetlem medu do 0,2 % v temnem medu. Najpogostejši element je kalij. V medu so lahko tudi drugi makroelementi in mikroelementi: magnezij, kalcij, železo, fosfor, natrij, mangan, jod, cink, litij, kobalt, nikelj, kadmij, baker, barij, krom, selen, arzen in srebro.

Med je sladkor

Vsakič, ko nekje preberem enačenje medu z namiznim sladkorjem, me naravnost zaboli duša. 

Med vsebuje tudi encime in druge beljakovine, minerale v sledovih in polifenole, zaradi katerih krepi zdravje in ne škoduje zdravju. Torej, je daleč od tega, da bi imel enake vplive na telo kot namizni sladkor. 

Želim poudariti, da ne govorim o povprečnem medu, ki ga najdemo na trgovinskih policah. Zdravstvene koristi, ki jih opisujem, se nanašajo na surov, naravni med, ki ni bil podvržen visoko toplotni pasterizaciji ali ultrafiltraciji; namreč oba procesa uničita dragocene hranilne snovi medu. 

Koristi medu

Zmanjšuje vnetje

To naj bi bila lahko posledica tega, da med zmanjša koncentracijo prostaglandinov v krvi, ki igrajo ključno vlogo pri vnetnem odzivu.

Ko vnetje postane sistemsko in kronično, postavi temelje za skoraj vse sodobne bolezni, vključno s sladkorno boleznijo, Alzheimerjevo boleznijo, avtoimunskimi motnjami, alergijami in celo depresijo.

In med je tukaj ravno popolno nasprotje namiznemu sladkorju, ki povzroča vnetja.

Ima antibiotične in protivirusne lastnosti

Med nam pomaga v boju zoper H. Pylori , ki pogosto povzroča peptične razjede, pa tudi E. Coli in salmonelo, ki sta krivca za zastrupitev s hrano.

Njegovo antibakterijsko delovanje je posledica različnih dejavnikov, vključno z nizko kislostjo in vsebnostjo vodikovega peroksida ter nedavno odkritega proteina, imenovanega defensin-1. 

Stabilizira krvni sladkor

Ugotovljeno je bilo, da naravni med znižuje raven glukoze v krvi pri zdravih, diabetičnih in hiperlipidemičnih posameznikih. Namreč med naj bi zvišal raven inzulina, ki pomaga izločati glukozo iz krvi. To je lahko razlog, zakaj med znižuje krvni sladkor. 

Lahko zniža LDL holesterol in zviša HDL

LDL se običajno imenuje "slab" holesterol, ker je vpleten v bolezni srca in ožilja, medtem ko je HDL označen kot "dober" holesterol zaradi njegovega kardioprotektivnega učinka.

Med pa lahko izboljša tudi tudi druge označevalce zdravja srca in ožilja, vključno s trigliceridi, C-reaktivnim proteinom in glukozo v krvi.

Med poveča raven antioksidantov

Med lahko poveča raven antioksidantov, kar vam lahko pomaga preprečiti kronične bolezni, vključno z rakom.

Antioksidanti se borijo proti oksidacijskemu procesu v celicah, imenovanem oksidativni stres, ki ga povzročajo prosti radikali. 

Oksidativni stres lahko povzroči bolezni srca in ožilja, nevrološke bolezni, sladkorno bolezen in druge težave. 

Morda najbolj poznate vitamine C in E ter beta-karoten; so pa še druge antioksidativne spojine: flavonoidi, polifenoli, sečna kislina in glutation reduktaza.

Zmožnost medu, da poveča zaloge antioksidantov, bi lahko preprečila razvoj kroničnih bolezni.

Med bi torej, zahvaljujoč njegovim antioksidativnim in protivnetnim lastnostim, lahko imel tudi protitumorski učinek.

Zaradi svojega protimikrobnega, antioksidativnega in protivnetnega delovanja se med že dolgo uporablja pri celjenju ran (opekline, razjede in drugo). Z medom si lahko lajšamo vneto grlo in kašelj ter je odlična prebiotična podpora (vsebuje naravne prebiotike, ki spodbujajo rast dobrih bakterij v črevesju). 

Previdno

Do dopolnjenega prvega leta življenja se uživanje medu odsvetuje zaradi morebitnih onesnaženj z bakterijo Clostridium botulinum oziroma njihovih spor in večje občutljivosti dojenčkovega organizma do njenih toksinov.

Med se lahko uživa med nosečnostjo in dojenjem, saj črevesje matere preprečuje prenos škodljivih bakterij nerojenemu otroku. 

Pri sladkornih bolnikih je treba uživanje medu omejiti, ne pa ga popolnoma izključiti z jedilnika.

Če imate oslabljen imunski sistem, alergije, se zdravite s kemoterapijo ali obsevanjem, se pred zaužitjem surovega medu pogovorite s svojim zdravnikom. 

Zaključek

Zdaj lahko vidite, zakaj se med tako razlikuje od namiznega sladkorja in kako se med lahko prilega zdravi prehrani (govorim o količinah v žličkah in ne šeflah). Ne pozabite, kjer koli kupujete, poiščite surov, naravni med. Lokalni surovi med lahko najdete tudi na tržnici.