BLOG: Sjögrenov sindrom

Preden začnem s pisanjem o današnji temi, bi rad napisal par besed o Rožnatem oktobru.

Oktober je mesec, ki je posvečen ozaveščanju o preventivi, kurativi ter psihološki podpori pri raku na dojkah. Vsako leto v rožnatem oktobru opozarjamo na pomen zdravega načina življenja, zgodnjega odkrivanja bolezni in na odgovornost do svojega zdravja. 

Torej, te različne akcije, ki potekajo po vsem svetu, imajo skupni namen opozoriti na to bolezen, pomen pravočasnega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja ter nenazadnje podporo vsem tistim, ki se s to boleznijo že soočajo. 

Gre za najpogostejšo obliko raka pri ženskah v razvitem svetu, v Sloveniji pa vsako leto za rakom dojk zboli več kot 1.300 žensk in več kot deset moških, nekaj manj kot 400 žensk in nekaj moških pa umre. 

Redno in pravilno samopregledovanje dojk je ključnega pomena za odkrivanje zgodnjih sprememb v in na dojkah, tudi tistih rakavih. Dojke si je treba natančno pregledati 7 do 10 dan po začetku menstruacije, če ste pa v menopavzi, pa na izbran dan v mesecu. 

Pri samopregledovanju dojk je treba skrbno pregledati in pretipati obe dojki in biti pozoren na zatrdline, spremembe v velikosti in obliki dojk ter barvi kože, uvlečenost bradavice ali izcedek iz nje. Pri spremembah se posvetujte z zdravnikom.

No, zdaj pa na novo temo, in sicer še vedno bomo ostali pri bolezni, ki prizadane večinoma samo ženske.

Sjögrenov sindrom je avtoimuna bolezen, pri kateri imunski sistem napada lastno tkivo, ker ga prepozna kot tujek. Pri Sjögrenovem sindromu telo napade predvsem žleze z zunanjim izločanjem ( solzne žleze, žleze slinavke, žleze v koži, sluznici prebavil in dihal).  Torej, ker je moteno delovanje teh žlez, se pojavlja suhost sluznic (posebej suhe oči in usta). Poleg tega se suha sluznica lahko pojavi tudi v nosu in grlu, ter v redkih primerih celo na sklepih ali notranjih organih. 

Vzroka za bolezen še ne poznamo, verjetno pa naj bi šlo za kombinacijo genetskih dejavnikov in prebolelih virusnih okužb. Kot zanimivost naj omenim, da se pogosto pojavi v kombinaciji z drugimi avtoimunimi boleznimi, (npr. revmatoidni artritis, lupus, Hashimotov tiroiditis in multipla skleroza). 

Nekateri imajo lahko kar hude simptome, pri drugih pa so ti simptomi blagi. Z napredovanjem bolezni lahko organizem napade druge dele telesa, vključno z mehkim tkivom, sklepi, živci, ledvicami, pljuči, ščitnico in jetri. 

Vzroki in tveganja

Čeprav raziskovalci še niso ugotovili vzroka, se domneva, da nekateri genetski označevalci prispevajo k tej bolezni.

Sprožilec te bolezni je lahko posledica ekstremnega stresa ali pa do te pride zaradi virusne ali bakterijske okužbe. V bistvu se to stanje pojavi, ko telo v krvi proizvede dodatna protitelesa, ki napadajo zdravo tkivo in celice. To vodi do vnetja in disfunkcije ključnih organov in žlez v telesu.

Dejavniki tveganja vključujejo: 

ženski spol

starost 50 +

družinski člani z avtoimunskimi boleznimi

hashimotova bolezen

lupus

skleroderma

revmatoidni artritis

Raynaudova bolezen

nekateri genetski označevalci

Zapleti

Kot sem že zgoraj napisal, se simptomi in njihova resnost zelo razlikujejo od osebe do osebe. Bolezen se lahko razvije, gre v remisijo ali se poslabša.

Sicer redko, ampak se lahko pojavijo potencialno resni zapleti, vključno z intersticijsko pljučno boleznijo, cistično pljučno boleznijo, pljučno hipertenzijo, amiloidozo in limfomom. 

Simptomi Sjögrenovega sindroma (Vsaka oseba s to kronično avtoimunsko boleznijo ne bo imela vseh spodnjih simptomov):

suhe oči

vnetje vek 

razjede roženice in očesne okužbe 

srbeč ali pekoč občutek v očeh

suh občutek v ustih, afte, težave pri žvečenju, govorjenju in okušanju, 

bolezen dlesni

suha sluznica v nosu, pogost sinusitis, krvavitve iz nosu,

rane v ustih

izguba okusa

zobna gniloba 

suh kašelj in hripavost

suhe, razpokane ustnice

težave pri požiranju

otekle, boleče žleze slinavke

zgaga ali GERB

bolečine v sklepih, oteklina ali togost

bolečine v mišicah in šibkost

suha koža

suhost nožnice

kronična utrujenost

vnetje pljuč, ponavljajoči se bronhitisi, 

kožni izpuščaji

artritis, bolečine v sklepih,

zmanjšana koncentracija, slabši spomin in glavoboli, 

simptomi, povezani z Raynaudovim pojavom

simptomi, povezani s Hashimotovo boleznijo

Kako si pomagati pri Sjögrenovem sindromu?

Za lajšanje težav, ki jih povzročajo suhe oči uporabite naravne kapljice za oči ( brez kakršnih koli konzervansov).

Očem privoščite počitek (pri delu na računalniku, branju, gledanju televizije).Med počitkom položite na oči mokro krpo. 

Zaščitite svoje oči s sončnimi očali – tako se lahko zavarujete pred svetlobo, pa tudi zmanjšate izhlapevanje solz z očesne površine .

S pogostim mežikanjem boste ohranili očesno površino vlažno in čisto. 

Pomirite suhe ustnice z naravnimi balzami za ustnice, jaz preferiram smrekovo mazilo.

Nosno sluznico je najbolje vlažiti s pršilniki s fiziološko raztopino. 

Pijte čaj z limono, medom in cimetom.

Spodbudite izločanje sline z lizanjem bonbonov in žvečenjem žvečilnih gumijev brez sladkorja (sladkani s stevio). 

Za vlaženje vašega doma uporabite vlažilec zraka ( difuzor).

Začnite uživati govejo juho, zeliščne čaje in hrano „na žlico“.

Redno obiskujte zobozdravnika in v vsakodnevno rutino za zobno higieno uporabljajte kokosovo olje.

Za suho kožo pomagajo naravne vlažilne kreme in losjoni, pri suhi nožnici pa vaginalni vlažilni geli. 

Obvezno povečajte vnos omega-3 maščobnih kislin.

Vzemite vsaj 1.000 miligramov visokokakovostnega vitamina C.

Vsakodnevno se izpostavite sončni svetlobi in uživajte hrano, bogato z vitaminom D. 

Zaključek

Sjögrenov sindrom je bolezen, pri kateri lahko traja tudi več let, da je postavljena diagnoza. Sjögrenov sindrom je zelo težko diagnosticirati, saj so številni znaki in simptomi zelo podobni drugim boleznim.

Zapleti so sicer redki, a še vedno bodite posebej pozorni, če imate zelo suhe oči in morebitne druge avtoimune bolezni, saj jih Sjögrenov sindrom pogosto spremlja. Konvencionalni protokoli zdravljenja pomagajo ublažiti simptome in preprečiti razvoj potencialno resnih zapletov, zdravljenje pa se razlikuje glede na simptome in njihovo resnost. 

V vsakem primeru, naj gre za blage ali neke hujše simptome, poskrbite za zdravo in urejeno prehrano, ter ne pozabite na urejen bioritem in redno telesno aktivnost.