Rdeče meso je običajno opredeljeno kot meso sesalcev. V nasprotju z ribami ali perutnino ima običajno svetlordečo barvo, ko je surovo, in po navadi potemni, ko ga pripravimo za uživanje. 

Meso delimo na belo in rdeče, barva pa je odvisna od koncentracije mioglobina v mišičnem tkivu. Ko je mioglobin izpostavljen kisiku, namreč nastane rdeč oksimioglobin, kar se lepo vidi v barvi mesa. 

Kaj vse velja za rdeče meso? 

Čeprav gre pri nekaterih vrstah mesa po kulinarični definiciji za belo meso, meso vseh sesalcev tehnično velja za rdeče. V to skupino uvrščamo denimo:
– govedino,
– jagnjetino,
– svinjino,
– teletino,
– konjsko meso,
– divjačino,
– kozje meso,
– ovčje meso,
– zajčje meso,
– merjaščevo meso.

Ljudje, ki niso ozaveščeni o zdravi prehrani, jedo več predelanega mesa. To lahko delno pojasni nekatere povezave v raznih študijah, ki preučujejo vpliv uživanja predelanega mesa na razvoj bolezni. Uživanje predelanega mesa je namreč povezano s povečanim tveganjem za številne kronične bolezni, ki vključujejo visok krvni tlak (hipertenzijo), bolezni srca, kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB) ter raka debelega črevesa in želodca.

Ali rdeče meso poveča tveganje za raka? 

Najpogostejša vrsta raka, ki naj bi ga na podlagi raznih študij povzročilo rdeče meso, je kolorektalni rak, četrti najpogosteje diagnosticirani rak na svetu. Ponavljajoča se težava teh študij je, da raziskovalci združujejo predelano in nepredelano rdeče meso. Potem je tukaj še to, da se ponekod kaže, da so bolj na udaru moški kot ženske, spet druogod vse kaže, da k povečanemu tveganju ne prispeva sámo meso, temveč škodljive spojine, ki nastanejo, ko je meso toplotno obdelano. Zato je lahko način kuhanja oziroma priprave glavni dejavnik učinkov mesa na zdravje.

Kuhanje mesa in drugih živil pri visoki temperaturi lahko poveča proizvodnjo škodljivih spojin, kot so končni produkti napredne glikacije, heterociklični amini (HA) in policiklični aromatski ogljikovodiki, ki lahko prispevajo k razvoju raka. Zmanjšanje izpostavljenosti veliki vročini z uporabo metod, kot sta dušenje in kuhanje na sopari, lahko pomaga zavirati nastajanje teh škodljivih kemikalij. 

Naj omenim, da to ne velja samo za meso. Tudi druga živila lahko ob prekomernem segrevanju tvorijo škodljive spojine.

Srčne bolezni in sladkorna bolezen

Rdeče meso je zelo bogato z nasičenimi maščobami. Čeprav naj ne bi bilo neposredne povezave med uživanjem nasičenih maščob in srčnimi boleznimi, bi uživanje rdečega mesa lahko zvišalo raven slabega holesterola LDL v krvi, kar lahko prispeva h kopičenju maščobnih oblog v arterijah. Ko gre za povečano tveganje za bolezni srca in sladkorno bolezen, je ključnega pomena ločevanje med predelanim in nepredelanim mesom, saj imata na naše zdravje zelo različne učinke. 

Veliko takšnih in drugačnih trditev nastane na podlagi opazovalnih študij, z njimi pa ni mogoče določiti vzroka in posledice. V takšnih študijah je veliko zmede in kakovostnejše študije včasih na koncu pokažejo ravno nasprotno.

Alergija

Nekateri ljudje, sicer redki, imajo tudi alergijo na rdeče meso, znano kot alergija na alfa-gal. Pri alergikih lahko uživanje mesa povzroči neželene učinke, kot so slabost, srbenje in bruhanje.

Ljudje se ne rodijo z alergijo na alfa-gal. Skoraj vsi to alergijo razvijejo kot odrasli, čeprav jo lahko dobijo tudi otroci. Dokazano je, da ugrizi osamljenega zvezdnega klopa povzročajo alergijo na alfa-gal, pravzaprav naj bi bili klopi edini pravi vzrok za tovrstno alergijo. Ugriz klopa sproži obrambni mehanizem, tako da se imunski sistem odzove na alfa-gal. Protitelesa, ki jih telo ustvari za zaščito pred ugrizom klopov, ostanejo v sistemu in se borijo z alfa-galom, če oseba zaužije meso, ki ga vsebuje.

Zdravstvene koristi

Rdeče meso je zelo hranljivo in v zmernih količinah lahko prispeva k zdravju, saj je polno vitaminov, mineralov, antioksidantov in različnih drugih hranil, ki lahko močno vplivajo na zdravje. Natančen prehranski profil je sicer odvisen od vrste in načina priprave mesa, a večina vrst je bogata z beljakovinami in mikrohranili, kot so cink, vitamin B12 in selen, ki imajo osrednjo vlogo pri splošnem zdravju. O vplivu cinka na delovanje imunskega sistema je bilo že veliko napisanega in v javnosti je že kar razširjeno znanje, kako lahko pomaga pri zaščiti telesa pred boleznimi in okužbami. 

Potem so tukaj še vitamini B, ki jih najdemo v rdečem mesu in sodelujejo pri proizvodnji energije, delovanju možganov in obnavljanju celic.

Rdeče meso je tudi eden najboljših prehranskih virov železa, pomembnega minerala, ki je potreben za proizvodnjo zdravih rdečih krvnih celic. Pomanjkanje tega ključnega mikrohranila lahko povzroči anemijo, stanje, za katero so značilni simptomi, kot so šibkost, utrujenost, krhki nohti in kratka sapa.

Poleg tega rdeče meso vsebuje veliko beljakovin. Te so izjemno pomembno makrohranilo, ki podpira zdravo rast in razvoj, ohranja imunsko funkcijo, spodbuja rast mišic itd.

Rdeče meso je tudi bogato s pomembnimi hranili, kot sta kreatin in karnozin. Tistim, ki ne jedo mesa, pogosto primanjkuje teh hranil, kar lahko vpliva na delovanje mišic in možganov.

Rdeče meso je zelo hranljivo, zlasti če prihaja od živali, ki so bile naravno hranjene in vzrejene. Takšno meso vsebuje veliko za srce zdravih omega-3-maščobnih kislin, maščobne kisline CLA ter večje količine vitaminov A in E.

Zaključek

Če se boste prehranjevali s kakovostnim nepredelanim rdečim mesom, poskrbeli za bolj zdrave metode kuhanja in se izogibali zažganim ali ožganim kosom, verjetno ni razloga za skrb. Pravilno pripravljeno rdeče meso vam bo lahko celo koristilo, saj je zelo bogat vir zdravih beljakovin, zdravih maščob, vitaminov, mineralov in različnih hranil, za katera je znano, da pozitivno vplivajo na delovanje našega telesa in možganov.

Za konec še o vplivu uživanja mesa na okolje. Naj omenim, da sem vsejed, a sem striktno proti današnjemu načinu vzreje in množičnemu ubijanju živali. Sem bolj za kvalitetno kot pa za količinsko neomejeno uživanje mesa (pravzaprav to velja za vsa živila).

Negativen vpliv mesa na okolje je na splošno večji od vpliva rastlinske hrane. Proizvodnja mesa zahteva veliko zemeljske površine in virov, vendar lahko nekatere strategije na področju vzreje živali pomagajo ohranjati zdrave ekosisteme.