BLOG: Pasti sodobne fitnes industrije

V tem blogu želim opozoriti na temeljno zablodo sodobne fitnes industrije: biti fit ne pomeni nujno biti zdrav. Čudovito izklesano telo je lahko fasada, ki skriva uničeno notranjost, porušeno ravnovesje in poškodovano duševno zdravje. Za mene je pojem fitnes mnogo širši in globlji. Predstavlja celosten pristop, ki vključuje vse aspekte – fizične, mentalne in duhovne.

Kaj pomeni biti resnično zdrav?

Fitnes se je v zadnjih letih sprevrgel v industrijo, ki večinoma temelji na zunanjem videzu in zmogljivosti. Cilj vadbe je postal doseči določen estetski standard – nizko raven telesne maščobe, povečano mišično maso in izpolnjevanje zadanih vadbenih nalog. Toda, ali je to resnična definicija zdravja?

Zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč stanje popolnega fizičnega, mentalnega in socialnega dobrega počutja. Industrija, ki je nekoč slavila gibanje, moč in vitalnost, je postala prežeta z ekstremi – ekstremnimi dietami, vadbenimi režimi, in kar je najhujše, uporabo substanc, ki dolgoročno uničujejo telo.

Resnica o tekmovalnem fitnesu, crossfitu in bodybuildingu

Vsaka aktivnost, ki temelji na tekmovanju, dolgoročno ni zdrava. Treniranje za dosego specifičnih ciljev – bodisi to pomeni dvigovanje težkih uteži, izboljšanje vzdržljivosti ali pridobivanje mišične mase – vodi v disbalans v telesu in umu. Forsiranje specializacije prej ali slej povzroči poškodbe.

Prava skrivnost dolgoročnega zdravja je v ravnovesju. Vsak posameznik je unikat in potrebuje program, ki je prilagojen njegovim fizičnim in psihičnim potrebam. Visoko intenzivni programi so lahko kratkoročno učinkoviti, a dolgoročno škodujejo telesu. Izguba telesne maščobe in izklesane mišice ne pomenijo nujno, da je telo zdravo.

Celosten pristop k fitnesu

Tisto, kar je v resnici pomembno, je ravnovesje na vseh ravneh. Osluškujte svoje telo. Telo vam bo samo povedalo, kaj potrebuje – kdaj potrebuje počitek, kdaj več gibanja, kakšno hrano želi.  Vem, sliši in bere se tako klišejsko. Zdravje je ključni cilj vsake vadbe, ne estetika. Dolgoročna vitalnost je dosegljiva samo z usklajenostjo fizičnega treninga, zdrave prehrane, mentalnega ravnovesja in duhovne rasti.

V resnici ni popolnega programa vadbe. Vsak posameznik mora najti svojo kombinacijo moči, mobilnosti, vzdržljivosti, gibanja in predvsem vadbe, ki prinaša veselje in ne dodatni stres. Mi trenerji pa moramo razumeti, da je trening stres za telo in da smo mi kot trenerji odgovorni za to, da skrbno upravljamo količino stresa, ki ga našim strankam naložimo. Več ni vedno bolje.

Torej, fitnes ni samo fizični videz. Fitnes pomeni biti zdrav na vseh ravneh – fizično, mentalno in duhovno.

Pogosto naletim na komentarje, da kot trener nisem videti  kot tipični Instagram ali YouTube zvezdniki. Pravijo mi: "Zakaj nimaš še več mišične mase?", "Kje so tvoji six-packi?". In prav v tem tiči problem sodobnega dojemanja fitnesa. Je res merilo uspešnega trenerja samo fizični videz? Ali pa bi moral trener razumeti tudi znanstveno ozadje gibanja, biomehaniko, anatomijo, prehrano, psihologijo in vpliv na dolgotrajno zdravje? Hmm, tudi Matjaž Kek ni videti kot tipični nogometaši – kot trener in selektor pa je vrhunski, se strinjate?

Pri svojem delu strank ne silim v enostranske cilje, kot so izklesane trebušne mišice ali velik obseg bicepsov, ker vem, da je fitnes več kot le površinski videz. V trenutku, ko mi stranka zaupa svoje telo – svoj tempelj – vem, da imam odgovornost, da to zaupanje spoštujem. To pomeni, da se ne morem in ne smem držati le enega modela treninga, ki ga vsiljujem vsem. Pravi trener se prilagaja potrebam stranke, ne pa obratno. Tu ne gre za moj ego, temveč za skrb, da vsako telo prejme točno tisto, kar potrebuje.

Torej, dajmo v ospredje znanje in ne estetike. In ne sodimo knjige po platnicah. 

Pot do zdravja ali uničenja?

V današnjem svetu se fitnes vse preveč osredotoča na "hitre rezultate" in "intenzivne preobrazbe." Vidimo naslove, kot so: "Preobrazba v 12 tednih!" ali "Killer core trening za 6-pack". Toda, ali je to res pravo merilo uspeha? Mladostniki in odrasli enako sledijo tem trendom in vse pogosteje uporabljajo prepovedane substance, kot so steroidi, da bi hitreje dosegli te idealizirane cilje. A tu se skriva nevarnost – obsedenost z zunanjim videzom in hitrimi rezultati vodi v dolgotrajno uničenje zdravja, tako fizičnega kot tudi mentalnega in duševnega.

Ko stranka pride k meni, se vedno zavedam, da je njen cilj pogosto več kot le videz. Zadaj so lahko kompleksni občutki manjvrednosti, želja po potrditvi v očeh družbe ali pritisk, da morajo izgledati kot vsi tisti "ideali", ki jih vsakodnevno vidimo na družbenih omrežjih. A telo je več kot le oklep, ki ga izpostavljamo za všečke na Instagramu. To je orodje, s katerim živimo in delujemo, in če ga zlorabljamo, plačamo ceno.

Paradoks visokointenzivnih treningov

Ko vidim slogane, kot so "Go hard or go home" ali "No pain, no gain", ne morem  mimo vprašanja: Zakaj mora biti vse usmerjeno v destrukcijo? Zakaj mora biti rezultat vadbe popolna izčrpanost, vnetje mišic, poškodbe in kronična bolečina? Mar nismo na treningu, da preprečimo poškodbe, da zgradimo funkcionalno telo, da se sprostimo in izboljšamo svoje splošno zdravje? Prepričanje, da mora trening vedno biti na visokih obratih in da se moraš počutiti popolnoma uničen po vsaki seansi, je eden največjih mitov fitnes industrije.

Prava umetnost treninga je v ravnovesju. Trening je stres za telo, in naloga trenerja je, da ta stres optimalno dozira in ne pretirava. Če ne upoštevamo vseh dejavnikov – spanja, stresa v službi, prehrane, osebnih omejitev – bomo telo pripeljali do izgorelosti in poškodb.

V svetu, kjer čas postaja vse bolj dragocen, postajajo vadbeni programi vedno bolj usmerjeni v intenzivnost. Vadba mora biti "killer", "brutal", "extreme," z namenom v čim krajšem času pokuriti čim več kalorij. Toda tu se pojavi paradoks: v lovu za doseganjem cilja biti "fit" postajamo vse manj zdravi.

Stres, ki ga telesu dodajamo z intenzivnimi treningi, se kopiči. Kombinacija stresa iz vsakodnevnega življenja, prehrane, ki ne podpira regeneracije, in nezadostnega spanca ustvarja dobre predizpozicije za bolezni in poškodbe. Kronične bolečine in poškodbe postanejo skorajda norma.  Bolečina v svetu fitnesa je pogosto povzdignjena v znak uspeha – "no pain, no gain" in podobne parole so postale del vsakdanje vadbene kulture.

Pravi trener gradi zaupanje in ne prodaja bližnjic

Eno najpomembnejših spoznanj, ki sem jih pridobil skozi leta izkušenj, je, da trener ni le "vodja treningov", ampak mora biti pravi manager stresa. Naloga trenerja je prilagoditi vsak program potrebam stranke, ne pa vztrajati pri tem, da je samo njegov pristop pravi. Če trener zahteva, da stranka slepo sledi njegovim metodam, ne glede na svoje lastne občutke in pomisleke, potem ta trener ni vodnik, temveč nekdo, ki izkorišča zaupanje. Pravi trener ne sme biti tudi prodajalec substanc ali promotor bližnjic – to je daleč od zdravja in etike. Takšni trenerji postavljajo svoje stranke na pot odvisnosti, in namesto da bi postale močnejše, postanejo "konsumenti" teh uničujočih bližnjic.

Zakaj je fitnes danes pogosto preveč enostranski?

Fitnes bi moral biti orodje za doseganje dolgotrajnega zdravja. Namesto tega pa je postal sinonim za ekstreme – rigorozne diete, izčrpavajoče vadbe, zanemarjanje regeneracije in nenehno izpostavljanje telesa stresu. Pozabljamo na pomen dihanja, tehniko izvedbe vaj, pravilno zastavljenih vadbenih programov in poslušanja telesa. Dopolnila k prehrani so nadomestila osnovna živila, hrana pa je postala le še dodatek.

Zakaj smo postali tako obsedeni z videzom? Zakaj je postalo sprejemljivo, da trpimo bolečine, poškodbe in preobremenitve, vse zaradi površinskega cilja – da bomo videti "fit"? Pozabljamo, da je vsaka črno-bela rešitev, kot so rigorozne diete in ekstremni vadbeni programi, dolgoročno nevzdržna. Telo se upira, in ko ga silimo, se slej ko prej zlomi.

Zdravje na prvem mestu

Kot trener vedno poudarjam, da mora biti zdravje prioriteta. Ne gre le za fizično moč ali vzdržljivost, temveč za to, da ohranimo celostno ravnovesje v telesu in umu. Naš cilj ne bi smel biti le doseči kratkoročne rezultate, temveč dolgoročno vzdržnost in vitalnost. Vse, kar delamo, mora biti v skladu z našim telesom, ne proti njemu. Fitnes je orodje, ne cilj. Zdravo telo je funkcionalno, uravnoteženo in srečno telo – in to bi moralo biti naše resnično merilo uspeha.

Začel sem to potovanje, ker želim narediti spremembo. Več kot polovico svojega življenja sem posvetil izobraževanju na različnih področjih – psihologiji, nutricionizmu, nevroznanosti, meditaciji, dihanju, funkcionalni medicini, jogi, fitnesu in pilatesu – in se ne mislim ustaviti. Vse, kar sem se naučil in kar se še učim, želim vključiti v svoje treninge, saj verjamem, da lahko le celosten pristop resnično prispeva k dolgoročnemu zdravju mojih strank.

Kot je dejal Jim Rohn: "Negujmo svoje telo, saj je to edini prostor, v katerem moramo živeti." Spoštujmo ta tempelj in z njim ravnajmo, kot bi ravnali s svetiščem. To pomeni, da vnašamo zdravo gorivo, ki bo hranilo naše telo, in pravo količino energije. Naše misli naj bodo pozitivne, saj bodo hranile vsako celico v našem telesu. Naučiti se moramo tudi soočati s stresom in izbirati takšne vadbe, ki nas bodo dvignile na višjo raven – tako zdravja kot funkcionalnosti.

Živimo v svetu obilja, kjer je včasih težko narediti korak nazaj in se osvoboditi prepričanja, da je več vedno bolje. Pogosto šele, ko nas telo postavi pred surovo resnico, ugotovimo, da je včasih manj lahko več. In to je ena najpomembnejših lekcij, ki bi jo moral vsak izmed nas osvojiti – ne šele takrat, ko je prepozno, temveč zdaj, ko še lahko naredimo pravo spremembo in poskrbimo za svoje dolgoročno zdravje.

In niste slabič, če ne uničujete svojega telesa z napornimi vadbami in ne jeste zgolj piščanca! Niste leni, če vaše telo zahteva počitek, ampak se pravzaprav zavedate njegovih potreb. Prav tako niste "zmešani", če se učite tehnik dihanja in sprostitve – to je pomemben del celostnega zdravja.

Pametno trenirajte, ne zgolj trdo. Torej, zapomnite si parolo: Train  smart, not hard! Fitnes ni namenjen temu, da bi svoje telo pripeljali do roba uničenja, ampak da bi ga postopoma in premišljeno krepili. To je pristop, ki vam bo dolgoročno prinesel več – tako v smislu zdravja kot funkcionalnosti.

Na koncu ni stvar v tem, koliko teže dvignete ali koliko kalorij pokurite – pomembneje je, kako se vaše telo počuti. Boljša vadba ni tista, po kateri ste popolnoma izčrpani, temveč tista, po kateri se počutite močne, polne energije in pripravljene na naslednji izziv.

In ja, nisem tipičen trener – in prav tako vi ne bodite tipičen fitneser! Ne glejte na zdravje in fit telo skozi isto prizmo, kot vam jo vsiljujejo družbena omrežja ali mainstream fitnes industrija. Bodite iskreni, spoštljivi in razumevajoči do te tematike, predvsem pa do potreb vašega telesa. Spoznajte ga in se naučite prisluhniti njegovim signalom.

Pomislite, ali želite, da vas vaša starost nekega dne opozarja in sprašuje, zakaj ste v mladosti ignorirali znake, ko ste imeli še vse vajeti v svojih rokah? Ko bi lahko izbirali bolj pametno, a ste se odločili za hitre rezultate na račun svojega zdravja? Vsi si želimo zdravja in dolgoživosti – to je univerzalna želja. Toda, kaj dejansko storimo, da to dosežemo? So naši pristopi res primerni, vzdržni in trajnostni? Ali pa nas bodo prej ali slej pripeljali do točke, kjer bomo obžalovali pretekle odločitve?

Zaključek

Vsak dan si postavljajte nove izzive – izzive, ki vas bodo hranili in vas dvigovali, ne pa izčrpavali in stradali. Vadba bi morala biti pot do boljšega počutja, večje energije in notranjega ravnovesja. Fitnes ni tekma s časom ali tekmeci – je pot, na kateri ne smemo izgubiti izpred oči našega končnega cilja: dolgoživost, zdravje in vitalnost.

Bodite modri, bodite potrpežljivi in bodite prijazni do svojega telesa. Na koncu je to edini dom, v katerem boste živeli vse življenje.