BLOG: Naj vam stres ne pride do živega

V tokratnem prispevku sem se odločil, da bom namenil kar precejšnjo pozornost nečemu, na kar precej pozabljamo oziroma na to nismo pozorni. Smo v težkih časih in tudi, ko bo enkrat konec pandemije in nočne more, imenovane koronavirus, težav žal ne bo. Poleg ekonomskih težav bo ta pandemija pustila ogromne negativne posledice na mentalno zdravje mnogih. Žal mi je, da v času koronavirusa, pa tudi pred tem, mnogi niso in še vedno ne skrbijo za mentalno higieno. 

Stres je naraven pozitiven pojav, ki omogoča preživetje vseh nas. Gre za vpliv, ki smo mu podvrženi prav vsi in ga lahko jemljemo kot pozitivno gonilno silo, ki nas bo v določeni meri spremljala vse življenje, ne glede na našo starost, status, okolje itd. Določena količina stresa je lahko koristna, saj povečuje energijo in nas spodbuja k večji učinkovitosti, preveč stresa pa povzroči težave in na nas deluje negativno. Neugodne posledice prevelikega stresa se na primer kažejo v obliki neustreznega odziva na zunanje situacije. Torej, če imamo občutek, da so zahteve našega okolja takšne, da presegajo naše sposobnosti, ima stres lahko na nas in naše zdravje izjemno negativne posledice. Rad pa bi omenil tudi premajhno stresno obremenitev – v tem primeru smo sposobni opravljati svoje naloge, vendar ta povzroča počasnost, brezvoljnost in neučinkovitost.

Tako kot vedno je tudi v tem primeru treba poiskati pravo razmerje oziroma ravnotežje. Menim, da je ključ do zdravega načina življenja (ki je vzdržen in dolgotrajen) poiskati zlato sredino. Ta pa je odvisna od vsakega posameznika posebej. Stresu se je nesmiselno in neučinkovito izogibati, temveč je treba spremeniti odnos do njega. Tako kot ni koristna huda stresna obremenitev, zaradi katere smo živčni in nesposobni ustreznega odziva, imamo lahko veliko težavo, če smo povsem brez "spodbude" oziroma določene ravni dražljajev, ki ima pozitiven vpliv na našo storilnost.

Kaj povzroča stres? 

Stres povzročajo naše vsakodnevne zadolžitve, odnosi, situacije oziroma preobremenjenost s temi. Nekateri povzročitelji stresa so delo, družina, denarne težave, brezposelnost, spremembe, bolezen, nesreče itd.

Simptomi stresa 

Simptomi se pojavijo, ko imamo toliko nalog oziroma dolžnosti do okolja, da nismo sposobni oziroma zmožni izpolniti vseh. Takrat nastopijo tako čustveni kot tudi fizični simptomi, ti pa so odvisni od posameznikovega značaja kot tudi dedne nagnjenosti:
- hitro dihanje
- panika
- bolečina v prsih
- palpitacije
- napete in boleče mišice (vrat, hrbet)
- visok krvni pritisk
- hitra utrujenost
- težave s požiranjem
- pretirano potenje
- težave s prebavo (driske, zaprtost)
- težave z želodcem (zgaga, čiri)
- pogosto uriniranje
- oslabljen imunski sistem
- težave s kožo (izpuščaji, suha koža)
- alergije

Posledice stresa 

Ko se začnejo pojavljati simptomi, lahko pademo v začarani krog, saj simptomi stresa pravzaprav sčasoma postanejo tudi sami (sekundarni) povzročitelji stresa, in to je največja težava. Na koncu se bolj bojimo simptomov kot pa prvotnega vzroka. Torej, imeli bomo prvotne situacije, ki povzročajo stres in s seboj prinašajo simptome, ti pa bodo postali novi vir stresa. Nemalokrat pa ta (sekundarni) stres povzroča še hujše simptome. 

Posledice stresa so torej precej obsežne, saj vplivajo na naše tako fizično kot tudi psihično zdravje:

- vedenje (nespečnost, agresivnost, čustveni izbruhi, težave z apetitom – pretiran ali premalo, izogibanje določenim okoliščinam, pretirano kajenje in uživanje alkohola),

- misli (negativna samokritičnost, nezmožnost koncentracije, težave s spominom, občutljivost na kritiko, neodločnost),

- čustva (živčnost, napetost, žalost, apatija, pomanjkanje samospoštovanja, občutki krivde in sramu, ljubosumnost, osamljenost),

- zdravje (težave s prebavili, kožo, nerednimi menstruacijami, dovzetnost za okužbe, avtoimuna obolenja, bolezni srca in ožilja,  migrene, rak).

Naj vam stres ne pride do živega 

Ne potiskajte težav pod preprogo. Ne izogibajte se stresu oziroma stresnim okoliščinam, temveč prilagodite  vaš odziv na stres. Ta je kar precej odvisen od naših prepričanj, ki so zakoreninjena oziroma globoko zasidrana v nas in temeljijo na izkušnjah. Da se boste znali spopasti s stresom, torej spremenite vaša sidra in razvijte lastno protistresno strategijo. Vsega se da naučiti, tudi spopadanja s stresom. 

Da bi bili uspešni, potrebujete trezno (racionalno) razmišljanje in samozavest. Bodite fleksibilni in razvijte pozitiven odnos do kakršnihkoli sprememb, poiščite in zavedajte se, da vaše življenje ima smisel oziroma namen, delajte na sebi, posvetite se družini, družabnemu življenju, delu in vašim hobijem. Izjemno pomembno je, da potrebujete učinkovito organiziranost vašega življenja na vseh področjih, ker vam bo v nasprotnem primeru vedno primanjkovalo tako časa kot tudi energije za delo na sebi. Stres ni posledica vseh teh dolžnosti oziroma zahtev okolja in naših (ne)sposobnosti, temveč našega odnosa do teh sposobnosti oziroma zahtev. 

Gibanje 

Poskrbite za redno vadbo in telesno kondicijo, saj vadba v možganih sprošča hormon endorfin, ki je podoben morfiju. Ta se izloča v stanju bolečin, s čimer povečuje telesno vzdržljivost ob obremenitvah in drugih neprijetnih občutkih. Z vadbo boste prav tako na naraven način okrepili imunski sistem in zviševali aktivnost celic v vašem telesu, ki skrbijo za učinkovito odstranjevanje in spopadanje s tujki (virusi, bakterije, glivice).

Prehrana 

Uživajte živila z veliko magnezija in kalcija, ki sta pomembna za sprostitev mišic, lajšanje glavobolov in lažje spanje. Poskusite nesladkan kozji jogurt, divje ulovljeni losos, fižol/stročnice,  zeleno listnato zelenjavo, križnice, avokado in oreščke. 

Uživajte živila z veliko vitaminov skupine B (ki jih telo uporablja za pretvorbo hranilnih snovi v energijo) – surovi mlečni izdelki, jajca, govedina, meso divjadi, ribe, perutnina, pivski kvas in zelena listnata zelenjava. 

Uživajte zdrave maščobe in omega 3 maščobne kisline (divje ujete ribe,  npr. losos ali sardine, ki lahko zmanjšajo vnetja in pomagajo stabilizirati razpoloženje). Poleg tega so omega 3 pomembne za možgane in zdravje srca. Druge maščobe so oreščki/semena, avokado, maslo, ghee, olivno olje in kokosovo olje. 

Ne zanemarjate vnosa beljakovin – hrana z beljakovinami zagotavlja aminokisline, ki so potrebne za pravilno delovanje nevrotransmiterjev. 

Izogibajte pa se alkoholu, kofeinu, kajenju, rafiniranim rastlinskim oljem, industrijsko predelanim živilom, sladkorju in vsej hitri hrani in nezdravim prigrizkom.

Zaključek 

Za konec bi omenil še, da poskušate tudi z dihalnimi vajami. Zdaj smo v takšnem položaju, da se večina ne more izgovarjati na pomanjkanje časa. Za začetek bo dovolj  že 5, 10 minut na dan. Počasno, globoko dihanje in specifične dihalne vaje  telesu pomagajo vzpostaviti prevlado delovanja parasimpatičnega živčnega sistema v odnosu na simpatični živčni sistem. Torej, z dihalnimi vajami lahko dosežemo popolno sprostitev oziroma krepimo sposobnosti sproščanja, čemur se v takšnih časih nihče ne bi upiral. Kajne? 

Ostanite zdravi!

Članek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva.