Delni post oziroma intermittent fasting je nekaj, s čimer sem se seznanil že pred leti, ko sem imel zdravstvene težave. Vse, kar sem prebral o tem načinu postenja, se mi je zdelo zanimivo, zato sem ga tudi sam za nekaj mesecev preizkusil. Preden sprejmete kakršnokoli odločitev oziroma razsodite, ali je to zdrav način prehranjevanja ali ne, vas pozivam, da si vzamete nekaj minut časa in preberete mojo izkušnjo in moje poglede na delni post.
Namen mojega takratnega preizkusa je bil poskrbeti za obnavljanje tkiva in spremljanje sprememb krvne slike. Moram priznati, da v tistih časih nisem občutil nekega izboljšanja zdravja in počutja. Pravzaprav bi lahko rekel, da sem se ob takšnem načinu prehranjevanja in ob vseh mojih zdravstvenih težavah počutil še veliko bolj šibkega in povsem brez energije. Prebavne težave pa tudi niso izginile.
Ker vedno trdim, da ni vse samo črno-beli svet, je tudi tukaj povsem enaka zgodba. Kar zame ni funkcioniralo, ne pomeni, da tudi nekomu drugemu ne bo v pomoč. Ogromno je namreč različnih faktorjev, ki vplivajo na to, ali je nek način prehranjevanja lahko posamezniku v pomoč ali pa le še dodatno poglobi obstoječe težave.
Sedaj, ko sem zdrav, ga prakticiram vsaj štirikrat tedensko iz različnih razlogov in tudi pozitivnih učinkov na moje zdravje. Takrat pa sem moral prekiniti s takšnim načinom prehranjevanja, ker me ne bi pripeljalo nikamor, razen v še večji prepad.

Kako deluje delni post?
Vaše telo je v fazi hranjenja, kadar absorbira in prebavlja hrano. Ko pričnete jesti, se začne 3-5 urna faza hranjenja, ko vaše telo prebavlja in absorbira hrano, ki ste jo zaužili. V tej fazi bo vaše telo težko porabilo maščobo iz telesa kot vir energije, saj je takratna raven inzulina, ki ima velik vpliv na shranjevanje hranil v organizmu, v krvi precej višja.
V 2. fazi telo več ne procesira hrane. Ta faza se torej prične po koncu hranjenja, absorpcije in prebavljanja, traja pa nekje 8 do 12 ur od zadnjega zaužitega obroka. Šele nato sledi 3. faza, faza posta. Ker je takrat raven inzulina v krvi precej nižja, bo vaše telo za razliko od prej veliko lažje porabljalo maščobo za energijo.
V kolikor torej želite doseči fazo posta, se morate zavedati, da se ta prične šele nekje 12 ur po vašem zadnjem obroku.
Kako se lotiti delnega posta?
Najbolj pogost časovni razmik je 8 ur uživanja hrane in 16 ur posta. Vsak posameznik sam izbere časovni razmik, ki mu najbolj ustreza. Kdaj začeti z 8-urnim prehranjevanjem, je torej povsem vaša odločitev.
Ena pomanjkljivost takšnega načina prehranjevanja je izpustitev določenih obrokov, zato je treba poskrbeti, da v časovnem obdobju 8 ur nadoknadite ta manjko kalorij. Kaj to pomeni? Pojesti boste morali veliko večje obroke, kot ste jih bili navajeni do sedaj. Ker bo to za marsikoga predstavljalo težavo, lahko takšni posamezniki izgubijo težo. Ali to predstavlja pozitivno posledico, je potem stvar posameznika in njegovih ciljev.
Primer: sam začnem s prehranjevanjem ob 12 opoldne in končam ob 20 uri zvečer. Ker v primerjavi z večernimi urami v prvi polovici dneva brez težav nadziram lakoto, moj večerni obrok ob 20 uri vsebuje več OH kakor tisti ob 12 uri. To mi pomaga, da se telo umiri (zaradi pozitivnega vpliva na korizol) in da bolje (za)spim.
Kako in zakaj sem se jaz lotil delnega posta?
Za delno postenje sem se znova odločil, ker je delni post enostaven in veliko lažji za vključevati v moj vsakdan in ker se odlično obnese pri mojem življenjskem slogu. Delni post mi olajša organiziranje mojega dne, s takšnim postom pa prihranim čas za pripravo obrokov. In zdaj, ko več nimam težav s prebavnim traktom, nadledvičnima žlezama, premajhno mišično maso in premajhno telesno težo, nimam nič proti, ko izgubim kakšen kilogram telesne teže. Seveda pa so poleg izgube maščobe tudi nekateri drugi pozitivni vplivi na organizem in moram priznati, da so mi ti veliko bolj pomembni.
Zagovorniki delnega postenja trdijo, da ima ta:
- pozitiven vpliv na nadzorovanje apetita in izgubo telesne teže
- pozitiven vpliv na zniževanje krvnega sladkorja
- pozitiven vpliv na zdravje srca
- pozitiven vpliv na vnetne procese v telesu
- pozitiven vpliv na zdravje možganov
- pozitiven vpliv na podaljšanje življenjske dobe
Previdno
Preden se lotite kakršnegakoli (tudi delnega) postenja, predlagam, da se posvetujete s strokovnjakom oziroma z zdravnikom. Nihče si ne želi na poti k zastavljenemu cilju narediti medvedje usluge. Postenje odsvetujem ali pa vsaj priporočam premišljenost:
- raznim kroničnim bolnikom
- ljudem, ki imajo težave s ščitnico
- ljudem, ki imajo težave z nizkim krvnim sladkorjem
- nosečnicam
- vsem (še predvsem ženskam), ki imajo hormonske težave
- vsem, ki imajo težave z žolčnikom
Zaključek
Delni post ni še ena izmed neštetih famoznih oblik dietiranja. Z njim ne boste spremenili ničesar, kar jeste, samo čas, kdaj boste uživali hrano. Tukaj gre za organiziranje prehrane tako, kot vam ustreza. Delnega postenja se lahko držijo tako vegetarijanci, vegani, vsejedci itd. Tisti, ki skrbijo za vnos zdravju koristnih živil, kot tudi tisti, ki se niso pripravljeni odreči "junk foodu".
Vsekakor pa bi rad še enkrat opozoril: Ni vse za vsakogar in povsem enako to velja za delno postenje!
Članek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.