Citrusi so kultivirane vrste sadnih dreves ali grmov iz družine Rutaceae, enako tudi njihovi plodovi. Ime so dobili po zdravi sestavini citronski kislini, ki jo vsebujejo prav vsi. Uspevajo v subtropskem podnebju, nekateri pa vzdržijo tudi do temperature –10° C. Skoraj vsi deli rastline (mlado lubje, listi, cvetovi, sadežni olupki) vsebujejo eterična olja.
Verjetno je vsaj večini ljudi znano, da je citrusov zares veliko sort. Da, obstaja ogromno citrusov, ne vem pa, ali ste vedeli, da je večina od njih križancev. Posebna lastnost citrusov je, da se drevesa različnih sort med seboj zlahka oprašujejo.
V osnovi naj bi obstajale štiri osnovne sorte citrusov, iz katerih izvirajo vse ostale: mandarina, citrona, pomelo in papeda. Nekateri strokovnjaki iz te skupine osnovnih citrusov izločajo tudi papedo. Vse ostale so križanci – hibridi.
Med citruse tako prištevamo pomaranče, mandarine, limone, grenivke, klementine, kumkvat, satsumo, limeto, pomelo, ugli, tangelo in druge.
Citrusi izvirajo iz jugovzhodne Azije, kjer so jih gojili že leta 2000 pred našim štetjem. Od tam so se počasi širili preko Afrike in Rimskega imperija v Evropo. Danes se citrusi gojijo povsod v subtropskem pasu, kjer je dovolj sonca, vlage in temperatura ne pade pod ničlo. Največ nasadov je v Sredozemlju, Braziliji, na Srednjem Vzhodu, Karibih, Floridi, Kaliforniji, v južni Afriki, Avstraliji in v jugovzhodni Aziji. V svetovnem merilu so največji proizvajalci ZDA, Afrika, Azija in Južna Amerika, v Evropi pa nekako vodi Španija.
Citrusi so bogat vir vitaminov, mineralov, antioksidantov, dietnih vlaknin in hranljivih snovi, ki jih potrebujemo za rast, razvoj, močan imunski sistem in dobro počutje. Vsebujejo veliko kalija in malo natrija, ter imajo nizko energijsko vrednost. Poleg tega, da jedem in sladicam dodajo poseben okus, naj bi ponujali tudi vrsto impresivnih koristi za zdravje. Mnogi so prepričani, da naj bi citrusi pomagali pri boju proti raku in pri preprečevanju ledvičnih kamnov.
Prehrana, bogata s citrusi, naj bi poleg zgoraj že naštetih pozitivnih vplivov varovala srce, preprečevala okvare hrbtenjače in zmanjševala možnost kapi. V citrusih se nahajajo topni sladkorji, vitamin C, pektin in ostale vlaknine, različne organske kisline ter kalijeve soli.
Že v uvodu omenjana citronska kislina v telesu spodbuja absorpcijo mineralov in vitaminov, naš organizem pa naj bi jo uporabljal tudi za odstranjevanje maščob v krvnih žilah ter z njeno pomočjo uravnaval krvni pritisk.
Vitamin C nam bo odlična pomoč v boju proti prehladom in sezonskim obolenjem, deluje kot antioksidant in nevtralizira proste radikale. Vitamin C, ki se nahaja v citrusih, krepi imunski sistem in naj bi celo vplival na zmanjšuje tveganje za razvoj rakavih obolenj, srčno-žilnih bolezni in demence. Citrusi pa vsebujejo tudi veliko flavonoidov, med katerimi so flavoni in flavanoni. Tudi flavonoidi so antioksidanti, tako da le izkoristite to naravno zaščito pred oksidativnim stresom z uživanjem citrusov.
Obstaja torej veliko razlogov, da k svojim vsakdanjim obrokom dodate še citruse:
Podpirajo zdravje prebavil
Citrusi vsebujejo vlaknine, ki lahko pomagajo izboljšati zdravje črevesja. Povečan vnos vlaknin nam lahko pomaga pri zaprtju, težavah s hemeroidi, divertikulitisu itd. Citrusi nam lahko pomagajo spodbujati rast koristnih bakterij v črevesju, ki lahko vplivajo na mnoge procese, vse od vnetij do absorpcije hranil itd.
Pomagajo v boju zoper raka
Povečan vnos citrusov naj bi bil zahvaljujoč zravilnim sestavinam povezan z manjšim tveganjem za razvoj raka požiralnika, raka na želodcu, pljučih, dojkah in trebušni slinavki.
Ščitijo pred ledvičnimi kamni
Ledvični kamni se pogosto pojavijo, ko postane raven citratov v urinu prenizka. Citrusi naj bi pomagali povečati koncentracijo citrata v urinu in tako preprečijo nastanek ledvičnih kamnov.
Pripomorejo k zdravemu srcu
Ljudje, ki pojedo večje količine tega sadja naj bi redkeje zbolevali za srčnimi infarkti in kapmi. Grenivke naj bi celo pomagale zniževati sistolični krvni tlak.
Izboljšajo možganske funkcije
Številni antioksidanti, flavonoidi in polifenoli, ki jih najdemo v agrumih, spodbujajo delovanje možganov in zmanjšujejo kognitivni upad.
Stranski učinki
Nekatere vrste tega sadja lahko vplivajo tudi na zdravila. Na primer grenivke in seviljske pomaranče vsebujejo kemikalijo, znano kot furanokumarin, ki lahko blokira aktivnost določenega encima, potrebnega za razgradnjo nekaterih zdravil, kot so statini in benzodiazepini. Če jemljete zdravila na recept, se torej pred uživanjem teh citrusov pogovorite s strokovnjakom ali zdravnikom, da preprečite kakršnekoli interakcije.
Na žalost pa kisline, ki jih najdemo v citrusih, povzročajo tudi škodo v povezavi z zobno sklenino. Naj vam dam tukaj en namig: ni se treba popolnoma odpovedati citrusom, saj nenazadnje prispevajo k boljšemu počutju in zdravju. Zato vam predlagam, da si po njihovem uživanju ne umivate takoj zob. Počakajte vsaj 30 minut.
Zaključek
Kot ste torej lahko prebrali, so citrusi nepogrešljiv del zdravega prehranjevanja. A tako kot vedno priporočam zmernost in previdnost. Namreč, kar nekomu lahko pomaga, drugemu lahko celo škoduje. Tukaj imam v mislih vse tiste, ki so prepričani, da si bodo z ogromnimi količinami "zdravih živil" pomagali zoper razne bolezni. Še posebej bodite pozorni na pretiran vnos sladkorjev, kislin in določenih citrusov, v kolikor jemljete določena zdravila.
Članek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.