Addisonova bolezen (tudi adrenokortikalna insuficienca, insuficienca nadledvičnih žlez, hipokorticizem hipadrenija, hipoadrenalizem ali morbus Addisonali) prizadene oba spola in je bolezen zaradi zmanjšanega delovanja skorje nadledvične žleze. Naj bi bila običajno avtoimunske narave in je posledica okvar nadledvičnih žlez, ki povzročajo nizko raven kortizola. 

Približno 70 odstotkov prijavljenih primerov Addisonove bolezni naj bi povzročile avtoimunske bolezni, pri katerih imunski sistem proizvaja visoko raven protiteles za uničenje nadledvičnih žlez. Nadledvične žleze se nahajajo tik nad ledvicami in imajo pomembno vlogo pri tvorbi adrenalinu podobnih hormonov in kortikosteroidov (imenovanih tudi "stresni hormoni"), ki imajo številne funkcije tako v času akutnega stresa kot tudi med vsakodnevnim funkcioniranjem. Ti hormoni so potrebni za vzdrževanje homeostaze in pošiljanje "navodil" organom in tkivom po telesu. 

Hormoni, na katere vpliva Addisonova bolezen, so glukokortikoidi (kot je kortizol), mineralokortikoidi (vključno z aldosteronom) in androgeni (moški spolni hormoni). 

Obstajata dve glavni klasifikaciji motenj nadledvične žleze. 

Addisonova bolezen se imenuje tudi "primarna insuficienca nadledvične žleze " in jo povzročajo bolezni samih nadledvičnih žlez, vključno z rakom nadledvične žleze, okužbami ali krvavitvami. Primarna insuficienca nadledvične žleze se diagnosticira, ko je uničenih približno 90 odstotkov skorje nadledvične žleze. Te vrste so manj pogoste in običajno povzročijo fizične poškodbe nadledvičnih žlez, ki jih je mogoče odkriti. Najpogostejši primarni vzrok bolezni je avtoimunski adrenalitis (telo avtoimunsko uniči žleze), lahko pa je tudi posledica tuberkuloze. Redkeje se pojavi zaradi okužb v žlezi, razširitev razsevkov ali krvavitev v žlezi. 

Druga skupina motenj nadledvične žleze se imenuje "sekundarna insuficienca nadledvične žleze", ki je veliko pogostejša. Te vrste so po naravi povezane s stresom in avtoimunske narave. Sekundarni vzroki nastanejo zunaj nadledvičnice in nanjo vplivajo posredno. Največkrat gre za bolezni hipofize, pri katerih je posledica zmanjšano izločanje ACTH-ja iz hipofize. (Ta hormon stimulira izločanje  gluko- in mineralokortikoidov iz nadledvičnic). 

Ljudje s sekundarno insuficienco nadledvične žleze običajno ne doživljajo kožnih sprememb (hiperpigmentacije), hude dehidracije ali nizkega krvnega tlaka, vendar je bolj verjetno, da bodo imeli težave z nizkimi ravnmi krvnega sladkorja in še vedno so lahko izpostavljeni resnim hormonskim neravnovesjem in simptomom. 

Težave, ki jih s seboj prinese Addisonova bolezen 

Ker manjkajo nekateri ključni hormoni, ki običajno uravnavajo funkcije, kot so pretvorba hranil v energijo, budnost, ravnovesje elektrolitov, spolni nagon, zastajanje tekočine in telesna teža, lahko simptomi vključujejo kronično utrujenost, nihanja telesne teže, težave z apetitom, depresijo, prebavne težave, nizek krvni pritisk itd. 

Čeprav je to stanje v nekaterih primerih lahko smrtno nevarno, je običajno simptome mogoče obvladati s pomočjo hormonske nadomestne terapije.

Najpogostejši simptomi Addisonove bolezni vključujejo:
- kronično utrujenost,
- mišično šibkost,
- prebavne težave (vključno z bolečinami v trebuhu, slabostjo, bruhanjem, drisko),
- nizek krvni tlak,
- omotičnost ali omedlevico,
- izgubo teže,
- spremembo apetita (zlasti izgubo apetita),
- spremembe razpoloženja, razdražljivost in depresijo,
- glavobole,
- težave s spanjem,
- pretirano potenje,
- nizek libido,
- hrepenenje po slani hrani,
- nizek krvni sladkor (hipoglikemijo),
- bolečine v sklepih,
- izgubo las,
- neredne menstruacije ali izostanek menstruacije pri ženskah. 

Kaj je najpogostejši vzrok Addisonove bolezni? 

Vzroki Addisonove bolezni običajno vključujejo nekatere vrste poškodb nadledvičnih žlez. Nadledvične žleze izgubijo sposobnost, da se ustrezno odzovejo na stimulativni hormon, imenovan adrenokortikotropin (ACTH), ki ga proizvaja hipofiza. Zapleten sistem v telesu, imenovan os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza, ne deluje več za pošiljanje in sprejemanje signalov, ki uravnavajo proizvodnjo hormonov. 

V razvitih državah so avtoimunske reakcije običajno vzrok za okvaro nadledvične žleze in Addisonovo bolezen. Avtoimunska reakcija je, ko vaš imunski sistem začne napadati lastno zdravo tkivo, ker zmotno sumi, da telo napada "tujek". 

Mnogi ljudje z Addisonovo boleznijo imajo tudi druge vrste avtoimunskih motenj. Reakcije avtoimunske bolezni, vključene v Addisonovo bolezen, so pravzaprav večfaktorske in vključujejo različice imunskih genov in okoljskih dejavnikov. 

Nekatera zdravila, genetski dejavniki, kirurški posegi, bolezni in resne okužbe lahko povzročijo tudi težave z nadledvičnima žlezama, kot je sekundarna insuficienca nadledvične žleze.

Možni vzroki so tudi okužbe in virusi, kot so sepsa, tuberkuloza in HIV, ki prizadenejo nadledvične žleze, skupaj z dvostranskimi nadledvičnimi krvavitvami in neoplastičnimi procesi.

Medtem ko so avtoimunske reakcije najpogostejši vzrok Addisonove bolezni, lahko dejavniki, ki lahko poslabšajo to stanje in prispevajo k poškodbam nadledvičnih žlez ali avtoimunskim odzivom, vključujejo:
- visoka raven stresa ali zelo stresna izkušnja (npr. smrt v družini ali velika življenjska sprememba),
- pomanjkanje spanja,
- slaba prehrana (vključno s tisto, ki povzroča alergije),
- prekomerna vadba ali pomanjkanje vadbe,
- izpostavljenost okoljskim toksinom in onesnaženju,
- nekatera zdravila (npr. glukokortikoidni hormoni, kot je prednizon),
- genetski dejavniki … Ena od vrst nadledvične insuficience je prirojena nadledvična hiperplazija (CAH), ki je genetska in stanje, s katerim se otrok rodi. Ta vrsta je redka, prizadene le enega od 10.000 do 18.000 dojenčkov in je posledica pomanjkanja določenih encimov, ki jih nadledvične žleze potrebujejo za proizvodnjo hormonov, kar ima za posledico visoko proizvodnjo androgenov.

Ženske pogosteje razvijejo Addisonovo bolezen kot moški, to stanje pa se najpogosteje pojavlja pri ljudeh, starih od 30 do 50 let, vendar so lahko prizadeti ljudje vseh starosti.

Kako si pomagati? 

Prenehajte z uživanjem živil, ki povzročajo vnetja. Živila/pijače, ki jih je treba omejiti ali se jim izogibati, da bi podprli svoj imunski sistem, vključujejo:
- alkohol in kofein,
- večino virov sladkorja in sladil,
- procesirano/ predelano hrano, polno konzervansov, ojačevalcev okusa in sladkorjev,
- hidrogenirana in rafinirana rastlinska olja (sojino, repično, žafranovo, sončnično in koruzno). 

Uživajte protivnetna živila:
- naravni viri zdravih maščob (kokos, maslo, avokado, oreški, semena in olivno olje),
- veliko zelenjave (predvsem vso listnato zelenjavo ter cvetačo, brokoli, brstični ohrovt itd.),
- divje ulovljene ribe (losos, skuša ali sardele, ki zagotavljajo protivnetne omega-3 maščobne kisline),
- morska zelenjava (morske alge z visoko vsebnostjo joda za podporo zdravju ščitnice),
- naša Piranska sol in tudi Himalajska,
- visokokakovostna živila živalskega izvora (jajca, jagnjetina, goveje meso, piščanec in puran),
- probiotična živila (kefir, jogurt, kombuča, kislo zelje in kisla repa),
- živila z visoko vsebnostjo vlaknin (jagodičevje, chia semena, lanena semena in škrobna zelenjava),
- zelišča in začimbe (ingver, kurkuma, peteršilj itd.). 

Zaužijte dovolj soli

Addisonova bolezen lahko povzroči nizko raven aldosterona, kar poveča potrebo po soli. Tako, da lahko nekaterim ljudem koristi dieta z visoko vsebnostjo natrija, vendar je najbolje, da se glede tega posvetujete z zdravnikom ali dietetikom. 

Zaužijte veliko kalcija in vitamina D

Jemanje kortikosteroidnih zdravil je bilo povezano z večjim tveganjem za osteoporozo in izgubo kostne gostote, kar pomeni, da je uživanje zadostne količine kalcija in vitamina D ključnega pomena za zaščito zdravja kosti.

Obvladujte stres

Poskrbite za kakovosten spanec in zdrav življenjski slog. Neprespanost in pomanjkanje počitka povzroči, da morajo nadledvične žleze izločati dodatne stresne hormone, kot je kortizol.

Poskrbite za redno gibanje, a tudi omogočite ustrezno okrevanje mišic, vzemite si dneve počitka in se ne preobremenjujte.

Med drugim pa tudi poskrbite za prijetno druženje, hobije, meditacijo, razne tehnike sproščanja, preživljanje časa na prostem, ter ohranjanje doslednega in razumnega urnika dela.

Poskrbite za rednost obrokov in izogibajte se stimulansom, kot so alkohol, sladkor in kofein. 

Zaključek 

Da bi preprečili hude zaplete in zmanjšali tveganje za nastanek resnih težav z nadledvičnimi žlezami, poskušajte poskrbeti za zdrav življenjski slog. Preventivno obiščite specialista endokrinologa ter opravite pregled za številne avtoimunske bolezni. Zgoraj našteti nasveti pa vam bodo definitivno pomagali pri implementaciji zdravih življenjskih navad v vaš vsakdan.