Evropska komisija preveč zadolženi Italiji grozi s kaznijo

Evropska komisija je danes potrdila negativno oceno italijanskega proračunskega načrta in ocenila, da je utemeljena sprožitev postopka proti Italiji zaradi prekomernega javnega dolga, je v Bruslju sporočil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis. V okviru tega postopka je v skrajnem primeru predvidena finančna kazen.

Komisija je po analizi osveženega italijanskega proračunskega načrta danes pričakovano potrdila obstoj še posebej resne neskladnosti z evropskimi priporočili.

Obenem je na podlagi vnovične preučitve uresničevanja merila glede javnega dolga ocenila, da je utemeljen postopek proti Italiji zaradi nespoštovanja pravil glede javnega dolga.

Italija, tretje največje gospodarstvo v območju evra, je lani beležila dolg v vrednosti 131,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je po bruseljskih izračunih 37.000 evrov na prebivalca.

Evropska proračunska pravila, opredeljena v paktu za stabilnost in rast, določajo, da dolg ne sme preseči 60 odstotkov BDP.

Komisija doslej postopka proti Italiji kljub previsokemu dolgu ni sprožila, ker javnofinančni primanjkljaj ni bil previsok in ker je bila pretežno skladna s strukturnimi cilji v preventivni fazi procesa spremljanja javnih financ članic. Po načrtih nove vlade pa ni več tako.

Slabo oceno so v slovenski vladi pričakovali

V Sloveniji obstajajo tveganja proračunske neskladnosti z evropskimi pravili, ugotavlja Evropska komisija v današnji oceni osnutka slovenskega proračunskega načrta za prihodnje leto. Komisija Slovenijo poziva, naj ukrepa za uskladitev s pravili in naj ji posodobljen osnutek pošlje vsaj en mesec pred načrtovanim sprejetjem v državnem zboru.

Slovenija, ki je septembra dobila novo vlado in je v Bruselj poslala osnutek na podlagi predpostavke nespremenjenih politik, je danes pričakovano dobila oceno, da se sooča s tveganji neskladnosti. Takšno oceno je sicer dobila tudi lani.

Komisija jo ob tem poziva, naj ukrepa za uskladitev s pravili, zlasti ko gre za razliko med priporočenim in načrtovanim strukturnim naporom ter razliko med priporočeno in predvideno stopnjo rasti neto primarnih izdatkov.

Stopnja rasti neto primarnih izdatkov ne bi smela preseči 3,1 odstotka, strukturni napor bi moral biti 0,65 odstotka BDP; to bi zagotovilo skladnost Slovenije z zahtevami v preventivni fazi spremljanja javnih financ, poudarja komisija.

Komisija sicer pri ocenjevanju proračunskih načrtov članice vselej razdeli na več skupin: skladne s pravili, pretežno skladne in na tiste s tveganji neskladnosti. Italija je zaradi še posebej resne neskladnosti z evropskimi priporočili razred zase.

Skupaj s Slovenijo so v skupini držav, kjer obstajajo tveganja proračunske neskladnosti, še Belgija, Francija, Portugalska in Španija. Deset držav – Nemčija, Grčija, Avstrija, Ciper, Finska, Irska, Litva, Luksemburg, Malta in Nizozemska – je skladnih s pravili, tri – Estonija, Latvija in Slovaška – pa so pretežno skladne.

Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je izpostavil, da so to le tveganja, ki niso uresničena, in da v tem ne vidijo problemov, ki bi bili zelo zaskrbljujoči.

Ocene proračunov so sicer le del zajetnega jesenskega gospodarskega svežnja, s katerim komisija sproži nov cikel evropskega semestra, procesa usklajevanja proračunskih in reformnih politik pod nadzorom Bruslja, uvedenega sredi krize.

Komisija na splošno poudarja, da so gospodarske razmere dobre. V tem in prihodnjem letu v nobeni državi ne predviden prekomeren javnofinančni primanjkljaj – nad tremi odstotki BDP, kar je sploh prvič od uvedbe evra, je izpostavil Dombrovskis.

Ko država izpolnjuje temeljni cilj glede javnofinančnega primanjkljaja, ni v korektivni, temveč v preventivni fazi procesa spremljanja javnih financ s ciljem preprečitve ponovitve kriz. Slovenija je iz korektivne faze izstopila leta 2016.

V preventivni fazi se komisija pri ocenjevanju javnih financ članic osredotoči na strukturni napor pri uresničevanju srednjeročnega proračunskega cilja, ki je za Slovenijo določen pri 0,25 odstotka BDP.

Ministrstvo za finance: Prihodnje leto bomo poslali čim bolj skladen osnutek

Slovenija bo Evropski komisiji prihodnje leto poslala čim bolj skladen osnutek proračunskega načrta, ki ga bo pripravila ob rebalansu proračuna za leto 2019, je ministrstvo za finance zapisalo v odzivu na oceno osnutka slovenskega proračunskega načrta za prihodnje leto. Bruselj je namreč ugotovil, da obstajajo tveganja neskladnosti s pravili.

Kot so sporočili z ministrstva za finance, so Evropsko komisijo že oktobra obvestili, da bo Slovenija prihodnje leto ob rebalansu proračuna za leto 2019 pripravila nov osnutek proračunskega načrta.

Prizadevanja pri pripravi rebalansa proračuna 2019, sprememb okvira za pripravo proračunov sektorja država in novega osnutka proračunskega načrta bodo po pojasnilih ministrstva šla v smeri, da bosta dokumenta čim bolj skladna s pravili EU.

"Ker javnofinančna konsolidacija še ni končana, ministrstvo za finance ves čas poziva k zagotavljanju dolgoročne vzdžnosti javnih financ, kar pomeni zajezitev rasti javnofinančnih odhodkov," so poudarili.

Slovenija je osnutek proračunskega načrta v Bruselj poslala 15. oktobra, pripravljen pa je bil ob predpostavki nespremenjenih politik, kar je v skladu s pravili EU. "Povsem običajno je, da se tik po menjavi vlade v državi članici v osnutek proračunskega načrta ne vključi predvidenih ukrepov," so pojasnili na ministrstvu.

Evropska komisija skladno s časovnico EU semestra konec novembra komentira vse proračunske načrte držav članic, pri čemer ocenjuje načrte za celoten sektor država (vse blagajne) za prihodnje leto.

Za Slovenijo je ugotovila, da obstajajo tveganja proračunske neskladnosti z evropskimi pravili in jo pozvala, naj ukrepa za uskladitev s pravili in naj ji posodobljen osnutek pošlje vsaj en mesec pred posredovanjem rebalansa proračuna v DZ.

Komisija jo ob tem poziva, naj ukrepa za uskladitev s pravili, zlasti ko gre za razliko med priporočenim in načrtovanim strukturnim naporom ter razliko med priporočeno in predvideno stopnjo rasti neto primarnih izdatkov.