Predlog davčnih sprememb, katerih uveljavitev na ministrstvu za finance načrtujejo z letom 2020, je pripravljen za koalicijsko usklajevanje in javno obravnavo. Spremembe gredo v smeri razbremenitve stroškov dela, poslanci naj bi jih dobili v potrditev jeseni. V paketu davčnih sprememb je tudi nižja obdavčitev regresa, ki pa že velja.
S prestrukturiranjem davčnih bremen med dohodki iz dela in dohodki pravnih oseb ter obremenitve kapitala se bo zagotavljalo uravnoteženje javnih financ in ohranilo približno enako raven socialne države, so pripravljene spremembe davčnih zakonov komentirali na finančnem ministrstvu. Gre za spremembe zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb ter o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov.
Spremembe zakona o dohodnini: višja splošna olajšava, bolj obdavčen kapital
Pri dohodnini je predvideno zvišanje mej vseh davčnih razredov, znižujeta pa se davčni stopnji v drugem in tretjem dohodninskem razredu - s 27 na 26 odstotkov oz. s 34 na 32 odstotkov.
Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, se bo zvišala s 3302,70 na 3500 evrov. Pri dodatni splošni olajšavi pa gredo spremembe v smeri, da se bo vsem dohodkom do višine 13.316,83 evra priznalo linearno zmanjšanje dodatne splošne olajšave glede na višino skupnega dohodka. S tem se bo zagotovilo, da zaposleni zaradi zvišanja minimalne plače ne bodo na slabšem, so pojasnili na ministrstvu.
Kapital bo po novem obdavčen bolj. Stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala, torej od obresti, dividend in dobičkov iz kapitala, se bo namreč zvišala s 25 na 27,5 odstotka. Enako velja za stopnjo obdavčitve dobičkov od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov.
Tako kot velja že zdaj, se bo z daljšim lastništvom vrednostnega papirja stopnja obdavčitve zniževala, vendar nekoliko drugače kot doslej. V primeru imetništva vrednostnega papirja do pet let bo treba plačati davek v višini omenjenih 27,5 odstotka, v primeru imetništva od pet do 10 let v višini 20 odstotkov, v primeru imetništva od 10 do 15 let v višini 15 odstotkov, v primeru imetništva od 15 do 20 let pa 10 odstotkov. Kdor bo vrednostni papir odsvojil pozneje kot 20 let po nakupu, davka ne bo plačal.
Podobno kot pri kapitalskih dobičkih se zvišuje tudi stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem - s 25 na 27,5 odstotka. Pri tem se zvišuje tudi odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, in sicer z 10 na 15 odstotkov.
Sedemodstotna minimalna obdavčitev dohodkov pravnih oseb
Glede sprememb pri obdavčitvi podjetij na ministrstvu izpostavljajo uvedbo minimalne obdavčitev dohodkov pravnih oseb v višini sedmih odstotkov. Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb pa se zvišuje za eno odstotno točko, torej na 20 odstotkov.
Glavni cilj: razbremenitev stroškov dela
Na ministrstvu za finance so te predloge pripravili po več pogovorih in usklajevanjih s člani pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta. Zdaj so pripravljeni za koalicijsko usklajevanje in javno obravnavo.
Osnovni cilj, ki so mu pri tem sledili, je razbremenitev stroškov dela. S tem se bo krepila konkurenčnost poslovnega okolja ter ohranilo vzdržno in stabilno gospodarsko okolje, s tem pa tudi gospodarska rast, so zapisali.
Delo na tem področju sicer še ni končano. "Z razvojem primernih ukrepov bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Nadaljnji koraki bodo pripravljeni skrbno in premišljeno, ob spremljanju širšega gospodarskega okolja ter v luči ohranjanja uravnoteženosti javnih financ," pravijo na finančnem ministrstvu.
Pripravljene spremembe omenjenih treh davčnih zakonov bodo za enomesečno javno obravnavo pripravljene v petek. Predvidoma julija se bo z njimi seznanil Ekonomsko-socialni svet, DZ pa bi jih lahko obravnaval jeseni. S tem se bo po mnenju finančnega ministrstva gospodarstvu zagotovilo dovolj časa, da spremembe davčne zakonodaje vključi v poslovne načrte in se pripravi na njihovo uveljavitev z začetkom leta 2020.
KOMENTARJI (92)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.