'Zmagovalec in poraženec volitev je status quo'

Tudi tokrat je bila volilna udeležba pri nas relativno nizka. Po mnenju dr. Marka Lovca s Fakultete za družbene vede so razlogi za nizko udeležbo kompleksni. "Gre za slovensko evropsko politiko, ki ni najboljša, za število poslancev in njihov dejanski vpliv v Evropskem parlamentu in v zadnji vrsti za kandidate, ki so jih predlagale stranke," meni Lovec in dodaja, da je relativno nizka volilna udeležba koristila tradicionalnim strankam, ki imajo svoje zveste volivce.

Tokrat vsi zadovoljni

"Če smo po zadnjih parlamentarnih volitvah rekli, da nihče ni bil zadovoljen z rezultati, zdaj lahko rečemo, da so vsi zadovoljni," ocenjuje Lovec. Evropska ljudska stranka se po njegovem mnenju lahko pohvali z relativno zmago, Socialni demokrati so prehiteli LMŠ, "a so oboji dobili po dva poslanca, kar rešuje nadaljevanje koalicijskega dela". Lovec omenja tudi uspeh Ljudmile Novak, ki je po umik z mesta predsednice stranke zdaj dobila sedež v Evropskem parlamentu.

Lovec se je tudi specifično dotaknil izvoljenih kandidatov. Pri poslancih koalicije SDS in SLS je poudaril njihovo izkušenost in zaupanje volivcev, ki so jim namenili veliko preferenčnih glasov. Medtem ko je bila izvolitev Tanje Fajon pričakovana, se Lovec strinja, da gre pri uvrstitvi Milana Brgleza v Evropski parlament za manjše presenečenje, ki ga je mogoče pojasniti s tem, da so volivci leve sredine tradicionalno taktično glasovali. "Verjeli so, da bodo Socialni demokrati tisti, ki bodo na levi sredini dobili največ glasov. Zato je potem znotraj tega Milan Brglez prejel dovolj preferenčnih glasov."

Zmagovalec in poraženec volitev je status quo

Lovec izpostavlja, da sta dve največji stranki izgubili večino, vendar po drugi strani ostale stranke niso pridobile toliko, da bi se lahko oblikovala neka alternativa. "To pomeni, da je status quo po svoje tudi neke vrste zmagovalec. Nove koalicije najbrž ne bo brez ljudske stranke, socialistov in demokratov ter na tretji strani verjetno Alde," predvideva Lovec.

"Populistična revolucija" se ni zgodila

Marko Lovec opozarja, da bodo morale stranke do prihodnjih volitev marsikaj spremeniti. Poudarjati bodo morale "pomen pravne države in bolj ostro nastopiti do tistih, ki načelo pravne države kršijo". Pri tem je imel v mislih madžarskega premierja Viktorja Orbana in njegov velik uspeh na volitvah. Glede uspeha Zelenih je povedal, da gre za uveljavljanje tretje generacije političnih vprašanj. Prva predstavlja delitev na delo in kapital, druga na globalizacijo in tradicionalizem, tretja pa se ukvarja z vprašanji okolja. "Vidimo, da so mladi zelo glasovali za zelene stranke."

Po mnenju analitika pa se ni zgodila napovedana populistična revolucija. Lovec meni, da je bilo veliko strašenja, a so se zaradi tega tudi delno mobilizirali sredinski volivci. "Po drugi strani pa t. i. populistični volivci, če res ni nujno, v nedeljo ne gredo na volitve."

Boj za slovenskega evropskega komisarja

Lovec meni, da so liberalne stranke pri nas naredile napako, ker niso oblikovale enotne liste. "V tem primeru bi namreč dobile še tretjega poslanca in dvoma o tem, kdo bo predlagal slovenskega kandidata, ne bi bilo." Strokovnjak s Fakultete za družbene vede sicer ne verjame, da bi se Slovenija lahko vmešala v boj za mesto predsednika Evropske komisije. Na tem mestu vidi druge ljudi, na primer Michela Barnierja, ki je bil dobro ocenjen pri pogajanjih z Veliko Britanijo, Manfreda Webbra, spitzenkandidata EPP, Fransa Timmermansa ter Margrethe Vestager.