Brezposelnost, pomanjkanje priložnosti: 'Leto dni in pol sem delala za nič'

Slikovita Andaluzija, zibelka mavrske kulture, ki se prepleta z zahodno civilizacijo. Najgosteje poseljena španska regija, ki s prelepimi plažami in zgodovinskimi spomeniki privablja množice turistov.

Hkrati najrevnejša španska regija, ki se sooča z visoko stopnjo brezposelnosti, predvsem med mladimi. Hkrati tu beležijo eno najvišjih stopenj neenakosti v Evropi. In vse to je lanski december pripeljalo do pravega pretresa na španskem političnem parketu, ko je bila prvič po treh desetletjih v katerikoli regionalni parlament izvoljena skrajno desna stranka, Španija pa je s tem postala še ena v vrsti evropskih držav, ki so podlegle valu populizma.

V provinci s 30-odstotno brezposelnostjo so priložnosti za mlade redke

V provinci Cadiz z istoimenskim glavnim mestom na jugu Španije živi skorajda milijon ljudi – provinca ima najvišjo stopnjo brezposelnosti v vsej državi, skoraj 30-odstotno, kar je kar štirikrat več od evropskega povprečja. Prebivalci pa so naveličani pomanjkanja priložnosti.

Ena od njih je tudi 30-letna Rocio, ki še vedno živi pri starših, kdaj bo lahko zaživela neodvisno življenje, ne ve. Kljub diplomi iz kemije in številnim opravljenim pripravništvom je njena mesečna plača danes nižja od 300 evrov. "Mislila sem, da ko začneš delati v nekem podjetju, te tam spoznajo in nato v tem podjetju tudi ostaneš. A na koncu sem spoznala, da sem delala več kot leto dni in pol za nič, na neplačanem delovnem mestu in brez kakršnegakoli priznanja," je povedala za Enex. Situacija, ki je za mnoge mlade v Evropi postala realnost.

Kljub temu bo Rocio na evropskih volitvah konec maja oddala svoj glas. "Če želimo spremembe, moramo voliti, stanje ne more ostati isto."

Nihče od njenih prijateljev ni dobil zaposlitve, večina jih tako še vedno študira. Tudi Mari Carmen, ki ima kar dve diplomi, iz kemije in iz okoljskih znanosti: "Škoda je, saj smo usposobljeni in želimo si delati, a nam ne dajo priložnosti," pravi. 

Vzpon skrajne desnice, ki cilja tudi na glasove mladih 

Visoka brezposelnost in stopnja neenakosti pa sta voda na mlin skrajno desnim populističnim strankam, mnoge izmed njih se bodo po napovedih (številne prvič) uspele prebiti tudi v evropski parlament. Med njimi je tudi skrajno desna Vox s strogimi protipriseljenskimi stališči, ki se je po zgodovinskem uspehu v Andaluziji tudi na španskih parlamentarnih volitvah uvrstila v parlament kot prva skrajno desna stranka po padcu Francove diktature leta 1975 – sedaj pa cilja tudi na uvrstitev v evropski hram demokracije. 

Populistične stranke vse večjo podporo pridobivajo tudi med mladimi volilci, pripadniki t. i. generacije Z in generacije milenijcev, katerim pa, predvsem zaradi tradicionalno nizke volilne udeležbe, večina politikov v času predvolilne kampanje ne posveča dovolj pozornosti. A to bi bila lahko usodna napaka, opozarjajo mnogi strokovnjaki, saj so številne populistične stranke ubrale prav nasprotno taktiko in se tako vse bolj obračajo in računajo na glasove mladih. Francoska Nacionalna fronta je tako za vodilnega kandidata svoje liste za evropske volitve imenovala le 23-letnega Jordana Bardella. 

"Moj sin, star je 36 let, pravi, da mu je všeč Vox. Pravi, da je končno našel stranko, ki je nekoliko revnejša od ostalih, tako kot mi," pravi Rosario, ki živi v La Pazu, eni najrevnejših sosesk Cadiza. 

In prav za mlade, ki vse bolj občutijo rastočo neenakost v svetu in si želijo sprememb, Bruselj postaja vse bolj oddaljen, tudi za prebivalce Cadiza, kjer je leta 1996 volilo 60 odstotkov prebivalcev, na prejšnjih volitvah pa le 35 odstotkov: "To je signal za Evropo. V naših mislih se je nekaj spremenilo," pravi novinar Alejandro Martin, ki piše za regionalni El Diario de Cadiz. 

Bruselj je storil napake, ki so še poglobile krizo 

Da so bile storjene napake ter da je k razmeram v Španiji prispevala tudi bruseljska politika, še posebej v obdobju po ekonomski krizi leta 2008, priznavajo tudi nekateri bruseljski politiki: "Mislim, da je Evropa v preteklosti storila nekaj velikih napak, večinoma med evrsko krizo, ki smo jo še poglobili z varčevalnimi ukrepi. Povečala se je brezposelnost v teh regijah in to je, seveda, povzročilo nezadovoljstvo s političnim sistemom. Zato se prebivalci sedaj obračajo k populistom," priznava vodilni kandidat evropskih Zelenih Bas Eickhout.

Jan Zahradil iz Zavezništva evropskih konzervativcev in reformistov (ACRE) pa meni, da si moramo priznati, da je Evropa "gospodarsko raznolika", tolikšne vrzeli pa ne moremo zapolniti v petih ali desetih letih. "Verjetno bo trajalo generacije. Rešitev ne moremo najti s starim evropskim modelom po načelu ene rešitve za celo Evropo – to ne bo več delovalo." 

Eden izmed ukrepov, ki se omenja v zadnjem času, je evropski investicijski program, ki naj bi se osredotočal na večje zaposlovanje in zelena delovna mesta ter ponuja finančne garancije v višini 40 milijard evrov za investicije. Da so z novim investicijskim programom in novim proračunom na pravi poti, meni tudi slovenska evropska poslanka Tanja Fajon: "Veliko sredstev namenjamo za srednje velika in mala podjetja, za razvoj zelenih delovnih mest, za raziskave in inovacije, to je prihodnost Evrope. Ko bomo vzpostavili varnostne mreže za ljudi, se bomo lahko bolje borili proti nacionalizmu in populizmu."

'Izkoristili so subvencije, potem pa so izginili, problemi pa so še vedno tu'

Regija je v zadnjih letih prejela kar 1,3 milijarde evrov evropske pomoči. A vprašanje je, kako so bili ti evri porabljeni. "Financirana so bila nekatera podjetja, a pri tem je nekaj sumljivo. Ta podjetja so izkoristila subvencije, a brez pravega akcijskega načrta za spremembe. Pojavili so se oportunisti, ki jih je pritegnil denar, izkoristili so subvencije, potem pa so izginili, problemi pa so še vedno tu," pripoveduje Diego Boza, tiskovni predstavnik Združenja za človekove pravice Cadiza. 

Več stotisoč evrov je EU investirala tudi v raziskovalno ekipo z medicinske fakultete na Univerzi v Cadizu. Sonia Torres in njeni kolegi se ukvarjajo z biomedicinskimi raziskavami, iščejo zdravila za bolezni, kot so shizofrenija, bipolarna motnja in depresija. "Z drugimi besedami, skušamo raziskati in preučiti, kaj se dogaja v naših možganih in v našem centralnem živčnem sistemu, ko občutimo kronično bolečino, nevropatsko bolečino, kot je išias," pravi Torresova, ki se dobro zaveda, da so prav evropska sredstva tista, ki jim omogočajo delo.

A v bližnji ribiški vasi blizu mesta Barbate je zgodba popolnoma drugačna. Pred 30 leti so imeli tu 200 ladij in 4000 mornarjev – danes jim je ostalo le še 58 ladij. Kar je tudi posledica ribolovnih kvot Evropske unije. "Ribiči preživljajo težke čase. Rekel bi, da jim je res težko. Moramo ribariti, da dobimo plačo. Če so naši čolni privezani sedem mesecev, ribiči ne moremo nahraniti svojih družin," pripoveduje ribič Alfonso.