Protesti mladih po vsej Evropi so podnebne spremembe uvrstili med najpomembnejše teme letošnjih evropskih parlamentarnih volitev. Mladi protestniki so prišli tudi v Evropski parlament in evropske politike prisilili, da so jim prisluhnili. “To je družbena revolucija, ki se je zdaj začela povsod. In dragi kolegi, mi politiki, mi parlamentarci moramo biti del tega,” je ob obisku mladih dejal nemški evroposlanec iz politične skupine S&D Udo Bullmann.
“Prej so druge stranke govorile, da ni treba narediti ničesar, da nikogar ne zanima podnebje, samo Zelene. Toda, zdaj vidimo, da to ni res, da to ljudi skrbi, še posebej mlade,” pravi Ska Keller, vodilna kandidatka pri Evropskih Zelenih.
"Številni mladi bodo na teh volitvah lahko prvič volili in zelo verjetno je, da bodo volili evropskega poslanca, ki podpira bolj odločne korake na področju podnebja," pa meni Wendel Trio, direktor okoljske organizacije Evropska mreža za podnebne ukrepe. Prav večja volilna udeležba mladih bi po njegovem mnenju lahko privedla do sprememb. "Podnebni ukrepi niso strankarska tema in jasno je, da so zdaj postali glavna tema za volivce," je dejala Laurence Tubiana, glavna francoska pogajalka na pariški podnebni konferenci in direktorica Evropske podnebne fundacije.
Vendar, tako kot ponavadi, obstaja tudi druga stran. Tista, ki si ne želi sprememb. Nasilni protesti zaradi napovedi t. i. "ogljičnega" davka v Franciji so pokazatelj, da se ljudje uprejo podnebni politiki, če ji ne sledijo ukrepi, ki hkrati zmanjšujejo njen vpliv na najranljivejši družbeni sloj.
Nedvomno bo izid evropskih volitev imel velik vpliv na podnebne cilje EU. Ti bi se lahko celo znižali, če bo v Evropski parlament prišel nov val poslancev populističnih strank, ki dvomijo v podnebne spremembe. Ena od teh je nemška stranka AfD, ki je v svojem programu CO2 označila za “nepogrešljiv del življenja”. Njihov vodilni kandidat Jörg Meuten celo povsem zavrača zaveze do leta 2050. “Ne bomo dosegli cilja nič emisij do 2050 – to je idiotska zahteva, ki niti ni nujna. Želim si stroge znanstveno osnovane podnebne politike. Kar imamo zdaj, pa je ideološka podnebna politika,” pravi Meuten.
Primer Poljske: ko je na tehtnici socialni mir
Na socialne posledice ukrepov za zajezitev podnebnih sprememb zelo glasno opozarjajo na Poljskem. Tam namreč okoli 80 odstotkov elektrike pridobivajo s pomočjo elektrarn na premog. Tista v Belchatowu se uvršča med največje onesnaževalce s CO2 v Evropski uniji.
V Šleziji, kjer je večina poljskih rudnikov premoga, je premogovništvo način življenja, vpet v vse pore družbenega življenja. V enem od rudnikov dela tudi Wojtek Wojtas. “Skoraj nihče, ki dela v rudniku, ne mara svojega dela. To je garanje – vročina, prah, nesreče. Vsi se za ta poklic odločajo zgolj zaradi stabilnosti,” priznava.
A ne glede na vse težave, si tudi Wojtas ne želi, da bi premog opustili. “Zagotovo sem proti zapiranju rudnikov kot rudar in kot lokalni patriot. Še posebej zato, ker je regija Šlezija s pomočjo premoga omogočila Poljski, da se po vojni postavi na noge in obnovi. In da bi ga zdaj nehali uporabljati – tega si ne morem predstavljati,” pravi.
Premog je namreč na Poljskem še vedno nacionalno blago, saj državi omogoča energetsko neodvisnost. Rudarji na Poljskem uživajo podoben ugled kot denimo univerzitetni profesorji. Od tega je odvisnih tudi okoli 100.000 delovnih mest. Na demonstracijah, ki jih je organiziral poljski sindikat Solidarnost, so vlado pozvali, naj ohrani rudarska delovna mesta in naj se znova pogaja glede podnebnih zavez.
Poljaki opozarjajo, da je pri pripravi energetskih in podnebnih ukrepov do leta 2030 in 2050 Evropska unija ignorirala socialno dimenzijo. Če že moramo opustiti premog, naj nam priskrbijo "poštena tranzicijska sredstva", pravijo. "Energetska tranzicija bo zahtevala boleče ekonomske in družbene prilagoditve," pravi Piotr Arak, direktor Ekonomskega inštituta iz Varšave.
"Izzivi niso le ekonomski, pač pa gre tudi za ljudi, ki delajo v tej industriji in jih bodo morali prekvalificirati, da bodo lahko našli druge zaposlitve," se strinja Marion Labatut, direktorica politik pri zvezi električne industrije Eurelectric.
Da je prav socialni vidik največji izziv za prehod Poljske na nizkoogljično družbo, pritrjuje tudi Waldemar Łagoda, namestnik direktorja Direktorata za energijo pri poljskem resornem ministrstvu. Čeprav se število zaposlenih na področju premogovništva zmanjšuje, pa so od te industrije še vedno močno odvisni. "Smo sredi prestrukturiranja tega sektorja, kar bo stalo veliko denarja," pravi Łagoda.
Poljski aktivist: Ni načrta za opustitev premoga in ni nobene razprave na to temo
Greenpeaceov aktivist Marek Jozefiak je izvedel drzen podvig in se povzpel na enega od dimnikov elektrarne, zaradi česar so ga pridržali. Njegov cilj je bil, da bi na Poljskem sprožil razpravo o vplivu premoga na podnebne spremembe. “Želeli smo, da bi se v javnosti govorilo o ubijalcih podnebja – in to je premog. Trenutno je Poljska edina država v EU, ki še vedno na veliko uporablja premog, in ki ne samo, da nima načrta za njegovo postopno opuščanje, pač pa tudi nobene razprave na to temo," pravi Jozefiak.
Patryk Bialas je okoljski aktivist, ki se je pred kratkim podal v politiko. Pravi, da bi morala Evropska unija bolj pritisniti na poljsko vlado: “Evropska unija za Poljsko pomeni denar. Ko imate denar, imate moč. In sporočilo Poljski bi moralo biti zelo neposredno: Če želite evropski denar, morate dosledno izvajati našo zelo ambiciozno evropsko podnebno politiko.”
Po ocenah okoli 48.000 Poljakov vsako leto umre zaradi bolezni, ki so povezane s slabo kakovostjo zraka. Povečano število zdravstvenih težav zaradi onesnaženega zraka v svoji ambulanti beleži tudi kardiolog Tomaš Bohenek. “Opažam več aritmij, več težav s krvnim tlakom, več ljudi prihaja k meni z akutnimi koronarnimi sindromi. Tako, da v svoji praksi opažam, da onesnažen zrak neposredno vpliva na moje bolnike,” pravi.
Z droni nad individualna kurišča
Ni pa samo uporaba premoga za proizvodnjo elektrike problem. Wojtas in drugih 19 milijonov Poljakov s premogom ogrevajo tudi svoje domove. Posledica vsega tega je, da je Poljska med državami EU, ki imajo najbolj onesnažen zrak. Kar 33 poljskih mest pa se je uvrstilo med 50 najbolj onesnaženih mest v EU.
Toda, stvari se počasi spreminjajo, tudi z akcijami ozaveščanja. Eno takšnih izvaja Adam Hamerla s svojo ekipo znanstvenikov. S posebnim dronom namreč nadzirajo izpuste individualnih kurišč. Njihov cilj je, da razkrivajo najhujše onesnaževalce in spodbujajo ljudi, da začnejo uporabljati "čistejši" premog in nehajo sežigati odpadke. Tudi EU prek raznih spodbud in oglaševalskih kampanj skuša Poljake izobraziti o vplivu smoga na zdravje. Ponujajo subvencije za zamenjavo starih peči in za toplotno izolacijo domov.
V mestu Ribnik, ki je eno od petih najbolj onesnaženih mest v Evropi, medtem še naprej slavijo prihodnost premogovništva. Pred kratkim se je šest študentov rudarstva z vse Poljske pomerilo na posebnem tekmovanju. Sponzorji so bili največji poljski premogovniki. Zmagal je 17-letni David Bulanda iz Ribnika, ki sanja o karieri v rudarstvu. “Ne bojim se, da bi zaprli rudnike in tudi, ko se bo to zgodilo, bom že upokojen,” je prepričan najstnik.
KOMENTARJI (52)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.