In kaj predstavlja "največjo nevarnost za Evropsko unijo" tudi po mnenju Evropske komisije? Dezinformacije iz Rusije. Slednja se je v zadnjih letih znašla že pod plazom obtožb vmešavanja v ameriške predsedniške volitve leta 2016 ter referendum o brexitu. Poleg nje pa najbolj vidni poskusi vplivanja na javno mnenje prihajajo tudi iz Kitajske in Severne Koreje.
EU sicer pripravlja svoj odgovor na pretečo grožnjo, vrsto protiukrepov za onemogočanje kibernetskih napadov in odzivanje nanje. Ti med drugim vsebujejo številne ukrepe na področju kibernetske varnosti, krepitev preglednosti, spodbujanje medijske pismenosti ter vzpostavitev hitroodzivnih sil na kibernetske napade Evropske unije.
"Če sem jaz storilec, če sem tretja država, ki se poskuša domisliti, kako bi lahko vplivala na politiko Evropske unije do moje države ali na njeno vedenje na splošno, v drugih regijah ali po svetu, so evropske volitve v tem smislu lahka tarča," je za Enex dejal Patryk Pawlak, direktor Evropskega inštituta za varnostne študije in strokovnjak za varnost.
Litva na čelu kibernetske vojske Evropske unije
Ena država članica EU, ki ima z največjo državo sveta stoletja dolge izkušnje in se zgodovinsko zaveda njene nevarnosti, je v luči trajajoče informacijske vojne močno okrepila svojo odpornost na širjenje dezinformacij, ki pogosto sovpadajo z vdori v informacijske sisteme. Ti najpogosteje prihajajo prav z njenega vzhoda. In Litva se je tako znašla na čelu omenjenih hitroodzivnih sil na kibernetske napade.
Te združujejo devet držav članic: Hrvaško, Estonijo, Nizozemsko, Romunijo, Finsko, Francijo, Poljsko, Španijo in Litvo. Gre za prva prizadevanja za vzpostavitev kolektivnega odziva na kibernetske napade, ki jih financira tudi EU. Njihov cilj – biti pripravljen na večji kibernetski napad, na mesto napada napotiti sile in popraviti škodo. "Lahko nas imenujete kibernetska vojska EU, saj v njej sodelujejo različne države, a zakonito delujemo v času miru," pravi Edvidas Kerza, namestnik ministra za obrambo v Litvi.
Ko tuja sila poskuša na novo spisati zgodovino
Konec maja se bodo tudi Litovci odpravili na volišča, tu bodo hkrati potekale kar tri volitve – evropske, predsedniške in lokalne. In za narod na obrobju EU, je vprašanje morebitnega ruskega vmešavanja osrednjega pomena.
"Menim, da smo na prvi bojni črti informacijske vojne z Rusijo. V Litvi ciljajo na tri glavna področja. Našo zgodovino, poskušajo jo na novo spisati, politični sistem, poskušajo pokazati, da Litva ni demokratična država, in destabilizirati gospodarstvo," pripoveduje televizijski producent in voditelj Edmundas Jakilaitis.
A Jakilaitisa, tako kot mnogih drugih Litovcev, ne skrbi zgolj informacijska vojna. In prav zato se, skupaj z približno 11.000 drugimi člani, dva- do trikrat tedensko usposablja v okviru prostovoljne paravojaške organizacije Lithuania’s Riflemen Union, ki je v zadnjih letih doživela pravi preporod. "V naši skupini smo sklenili dogovor, da imamo za izredne razmere doma med dva in tri tisoč naboji. Zgodovina nas uči o 14–15 vojnah, ki smo jih imeli z Rusijo. Nikoli ne veš, če in kdaj se bo zgodila še ena," pripoveduje.
Jakilaitis medtem svari tudi druge evropske narode: "Ne bi rekel, da smo popolnoma imuni, a Rusija po mojem mnenju ni prav uspešna v svoji propagandni vojni v Litvi. In sedaj se osredotoča na večje in vplivnejše centre Zahodne Evrope – Bruselj, Paris, Strasbourg."
Služba za strateško komuniciranje litovskega ministrstva za obrambo medtem v nadzorni sobi, polni elektronskih zaslonov spremlja informacijski prostor in poskuša identificirati dezinformacije ter uskladiti odziv na njih. Narednik Ceponis pravi, da je njegova država že v vojni. "Za nas, ki se spopadamo s propagando, dezinformacijami in informacijsko vojno, je že kar nekaj časa vojna."
V zadnjem letu je Litva doživela novo vrsto napadov – ti združujejo lažne novice z vdori v litovske medije. Tak je tudi primer obrambnega ministra, ki je "domnevno priznal, da je homoseksualec in da je napadel novinarja," navaja Vaidas Saldžiūnas, urednik novičarskega portala Delfi: "Celotna zgodba se nikoli ni zgodila. Nikoli ni rekel ničesar podobnega. Nikoli ni naredil česa takega. Zgodba se je znašla na enem izmed štirih najbolj branih novičarskih portalov v Litvi s kibernetskimi sredstvi, preko dokumenta, ki je okužil sistem." V še enem tovrstnem primeru je videti, kot da se je zgodba kar naenkrat pojavila v sistemu tiskovne agencije.
Kerza, ki je zadolžen tudi za področje kibernetske varnosti, pravi, da bi obširni kibernetski napad za Litvo predstavljal pravo nočno moro: "Najbolj nas skrbi, da ko pridejo v drobovje države, ko dobijo nadzor nad električnim omrežjem, ga lahko ugasnejo, celotna družba se zavije v črno. In znotraj države nastane zmeda. In imamo scenarij, kot smo ga videli na Krimu."
Spletno vojsko vilinov spodbudile napetosti v Ukrajini
A Litvo varuje še ena, prav posebna 'vojska', sestavljena iz prostovoljcev, ki se borijo proti dezinformacijam na družbenih omrežjih. Imenujejo se vilini, saj se borijo proti ruskim spletnim trolom. Gre za skupino, ki je nastala pred štirimi leti, tudi kot odziv na napetosti in dogajanje v Ukrajini. Danes to 'spletno vojsko vilinov' sestavlja več tisoč ljudi. Eden izmed njenih ustanoviteljev Richardas Savukynas pravi, da je skorajda vsak v Litvi vilin: "Ljudje vidijo, kako deluje ruska propaganda, zato se poskušajo upreti." Prav napetosti v Ukrajini, aneksija Krima, so mobilizirale prebivalce nekdanje sovjetske republike. A ne samo Litva, svojo pot v boju proti širjenju dezinformacij in lažnih novic bodo morale najti vse članice EU, veliko pa je odvisno tudi od volivcev samih: "Ljudje bi morali kritično razmišljati in ne verjeti vsemu. Z večjo ozaveščenostjo o pomenu teh volitev pa bodo morda ljudje pozornejši in se ne bodo pustili zavesti, da svoj glas oddajo za nekaj, za kar ne bi volili v primeru, če bi imeli zanesljive informacije," pravi evropska poslanka Marietje Schaake.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.