Razmerje med slovenskimi EU poslanci uravnoteženo. Za kaj se bodo zavzemali?

V Evropski parlament smo tokrat izvolili štiri ženske in štiri moške predstavnike ljudstva. Uravnoteženo je tudi razmerje med desno in levo sredino, ki je torej po novem 4:4. In kje bodo novi (in stari) evroposlanci najbolj povzdignili glas?

Tomčeva: Čas je, da EU začne vlagati tudi v ljudi

Evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc je dejala, da bodo njene prioritete v tem mandatu povezane z delom, ki ga je že delala. Čeprav je v preteklem mandatu veliko delala tudi z mladimi, se strokovno najbolj posveča pokojninam, pokojninskim sistemom, demografskim spremembam in staranju prebivalstva.

"Mislim, da je Evropa ostala na tem področju demografije in pokojnin, dolžna marsikaj. Če smo se ukvarjali s stvarmi, kot je premikanje ure, mislim, da se lahko ukvarjamo tudi s tako resnimi stvarmi, kot so težave v pokojninskih sistemih v vseh državah članicah, ne samo v Sloveniji," je izpostavila. Glede na to, da so težave v vseh članicah, Tomčeva meni, da je "čas in obveza evropskih institucij, da se bolj intenzivno začnejo ukvarjati tudi s tem".

V državah, kjer ni odgovornih vlad, ti sistemi pokajo po šivih, je opozorila Tomčeva in izpostavila, da je takšna tudi Slovenija. To je vprašanje, ki ga je treba po njeni oceni začeti urejati na novo.

"Mi smo se pogovarjali o problematiki staranja, nismo pa sprejeli nobenih ukrepov. Mislim, da tu lahko sprejmemo tudi nekatere zavezujoče obveze, jaz sem sicer proti prisili na vseh področjih, vendar pa sem naklonjena določanju minimalnih standardov, ki puščajo še dovolj manevrskega prostora posamezni državi članici, hkrati pa so sredstvo nadzora Bruslja, ali država dela ukrepe, ki bi jih morala delati, da bo pokojninski sistem stabilen ali ne," je pojasnila.

V Evropi je, kot je dejala, na voljo ogromno denarja, ki ga EU doslej namenja projektom kot so gradnje mostov in podobno, misli pa, da je čas, da ga začne vlagati tudi v ljudi. Kot primer dobre prakse je izpostavila jamstveno shemo za mlade, za katero je EU namenila devet milijard evrov. "Zakaj ne bi imeli še jamstvene sheme za starejše," je vprašala.

Zver: Na področju boja proti terorizmu bi morala EU narediti korak naprej

Ponovno izvoljeni evropski poslanec Milan Zver (SDS) je pojasnil, da bi v Evropskem parlamentu tudi v prihodnje želel delati na področju varnosti oziroma obrambne, varnostne in zunanje politike. Že doslej je namreč deloval v posebnem odboru za boj proti terorizmu.

Še najbližja področje dela pa so Zveru mladina, kultura, izobraževanje in šport. Po pričakovanjih bo med drugim nadaljeval s projektom Erasmus+. Gre za eno najuspešnejših zgodb v Evropski uniji, ki pa so jo v politični kampanji po njegovi oceni "zelo slabo prodali". Kot je pojasnil, je tudi od Evropskega parlamenta dobil močan mandat za pogajanja s svetom in komisijo, tako da bo verjetno nadaljeval tudi s tem delom.

Prav tako Zver pričakuje, da bo moral voditi nacionalno delegacijo v Evropski ljudski stranki. Gre za odgovorno delo, zlasti na začetku, ko se vzpostavljajo nove strukture, odbori.

Pričakuje še, da bodo tudi v prihodnjem mandatu varnostna vprašanja in ilegalne migracije visoko na agendi, med pomembnejšimi področju pa je izpostavil tudi kibernetsko varnost in boj proti terorizmu.

Na področju varnosti se kaže potreba po skupni politiki. Gre za možnost vzpostavitve skupne vojske ali obveščevalne službe. "Ni več dovolj sodelovanje in koordinacija avtonomnih obveščevalnih služb, morali bi narediti korak naprej, če hočemo biti bolj učinkoviti v boju proti terorizmu in nasploh zmanjšati varnostna tveganja v EU," je pojasnil.

Prve obrise dobiva tudi socialna unija, čeprav je socialna politika še vedno domena držav članic. "Vendarle pa bo treba čim prej vzpostaviti neke skupne standarde, ki bi pripeljali do tega, da bi se socialne in razvojne razlike med vzhodom in zahodom ter med severom in jugom zmanjšale," je poudaril. So pa na drugi strani tudi področja, kjer bi lahko Bruselj razbremenili in državam članicam namenili še več samostojnosti. "Ni nujno, da je na primer skupna kmetijska politika popolnoma reguliran sistem," je ponazoril.Bogovič: Ostajam zvest sebi, prioriteta je projekt pametnih vasi

Bogovič: Ostajam zvest sebi, prioriteta je projekt pametnih vasi

Evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS), ki je bil v Evropski parlament izvoljen na skupni listi SDS in SLS, je glede svojih načrtov za drugi mandat v Bruslju podaril, da se bo držal tega, kar je počel doslej. "Kar nekaj časa rabiš, da poženeš korenine, da te kdo pozna in da ti verjamejo," je dejal, in zatrdil: "Ostajam zvest sebi."

Bogovič želi v novem mandatu nadaljevati delo v odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja ter v regionalnem odboru, poleg tega pa želi delovati tudi v odboru za transport in energetiko. Ob sodelovanju v teh treh odborih pa kot prioriteto izpostavlja projekt pametnih vasi, ki je po njegovih besedah sinteza njegovega dosedanjega delovanja v Evropskem parlamentu. Kot je pojasnil, so v skladih prihodnje finančne perspektive za ta projekt zagotovljena sredstva, spraviti jih je treba v življenje in Slovenijo postaviti kot pilotno državo na tem področju.

Na volitvah so se glasovi in mandati pomešali, a imajo proevropske stranke tisto potrebno večino, s katero bodo lahko oblikovale evropsko koalicijo, ki bo sestavila Evropsko komisijo in nadaljevala evropske projekte, je prepričan Bogovič.

Izrazil je zadovoljstvo, da imajo proevropske stranke – Evropska ljudska stranka (EPP), socialisti (S&D), liberalci in Zeleni – po napovedih sodeč večino, ki jim omogoča oblikovanje koalicije. Po njegovih besedah se bodo skupaj potrudili, za to, da bo šlo Evropi dobro in da bodo tisti, ki prihajajo v Evropski parlament zato, da razbijejo EU, še naprej ostali na robovih.

Fajonova: Nadaljevala bom delo proti nestrpnosti in ksenofobiji

Že tretji mandat v Evropskem parlamentu bo nastopila Tanja Fajon (S&D/SD). Kot je poudarila, bo delo verjetno nadaljevala na področjih, kjer je bila aktivna že sedaj – na področju človekovih pravic, boja proti nestrpnosti, ksenofobiji, sovražnosti in lažnim novicam. "Delala pa bom seveda tudi za socialno pravično Evropo," je Fajonova dejala.

"Ko se bom vrnila v Evropski parlament, bomo najprej videli, kakšne položaje bomo lahko prevzeli," je na vprašanje, kje se vidi v nadaljevanju svoje politične poti, dejala Fajonova. Zadovoljna je, da je bil poleg nje s kandidatne liste SD v Evropski parlament izvoljen še Milan Brglez, saj bosta tako skupaj "malce močnejša delegacija, kot v preteklosti".

Fajonova si želi socialno pravično Evropo, za kar si je po njenih besedah prizadevala že v minulem mandatu v okviru odbora za davke in državljanske svoboščine. "Predvidevam, da bom tudi v novem sklicu ostala na istih področjih, bo pa to seveda odvisno od vodstva politične skupine, kje me bo videlo," je dejala.

Po koncu volilne kampanje je ocenila, da Slovence v povezavi z Evropskim parlamentom zanima predvsem to, kako bodo lahko ohranjali svoj socialni standard. "Gre za dostojno življenje, socialno pravičnost, davčno pravičnost in zaščito okolja, kar se je za pomembno izkazalo zlasti z akcijami mladih, kar sem tudi izrazito podpirala," je navedla Fajonova.

Pri delu si bo po njenih besedah še naprej prizadevala, da bi v Evropi dosegli trajnostno enakost. Meni namreč, da smo v Evropi priča številnim tveganjem, od političnih, gospodarskih, ekonomskih in socialnih, ki jih bo nujno naslavljati in reševati.

Brglez: Človekove pravice in vladavina prava sta temi, ki sta v EU podcenjeni in pozabljeni

Poslanec SD Milan Brglez, ki je bil po delnih rezultatih izvoljen v Evropski parlament, se namerava tam usmeriti v tisto, kar po njegovih besedah tudi najbolje obvlada. To so zadeve, povezane z mednarodnimi odnosi, mednarodnim pravom in človekovimi pravicami. Znotraj tega pa se bo ukvarjal tudi s socialnimi pravicami, je dejal.

"Toliko sem presenečen, da se s tem prav veliko še nisem ukvarjal," je o svojem prihodnjem delu dejal Brglez. Kot svojo dodano vrednost, ki jo prinaša v Evropski parlament, pa je mednarodni politolog in pravnik jasno izpostavil "ukvarjanje s človekovimi pravicami in vladavino prava", saj meni, da sta ti temi v EU podcenjeni in pozabljeni.

Brglez si bo v Evropskem parlamentu prizadeval predvsem za bolj jasno socialdemokratsko usmeritev, ukvarjal pa se bo s socialnimi pravicami, saj meni, da bi Evropa na tem področju lahko storila mnogo več. Želi si, da bi v prihodnje "sprejeli neke minimume, da ne bi pri sociali tekmovali za denar," je dejal. Podrobnejša razporeditev dela bo sicer, kot je spomnil, odvisna tudi od razporeditve mandatov v Evropskem parlamentu glede na politične skupine.

Pred tem pa mora Brglez, kot je dejal, najprej v slovenskem parlamentu dokončati delo, preden se bo v celoti posvetil temu, kako bo deloval znotraj Evropskega parlamenta. "Nekaj znanja s tega področja pa bo gotovo le pomagalo," je dodal.

Brglez v Evropski parlament odhaja s četrtega mesta kandidatne liste SD. "Veseli me, da se je to zgodilo tudi s preferenčnimi glasovi. Predvidevam, da so to glasovi tistih novih volivcev, ki so podprli socialno demokracijo in to je bil osnovni cilj, zaradi katerega smo se skupaj odločili, da kandidiram," je dejal Brglez.

Na račun Brglezove uvrstitve v Evropski parlament pa bo imela v slovenskem parlamentu znova poslanca več SMC, iz katere je Brglez izstopil lani poleti in prešel k poslancem SD. "To je ta logika parlamentarizma, ki mislim, da je v osnovi sicer pravilna, vendar je s tem del zgodbe, kar se tiče mene in SMC, konec," je to komentiral Brglez.

Joveva: V Evropskem parlamentu bom poudarek dala mladim

Irena Joveva (Alde/LMŠ) je med tokrat izvoljenimi evropskimi poslanci nov obraz in je s 30 leti najmlajša evropska poslanka iz Slovenije doslej. Nekdanja novinarka, ki je brez političnih izkušenj, je v volilni kampanji izpostavljala, da je zdaj čas za nove vzorce.

Kot je dejala, si je ob razglasitvi volilnega rezultata zelo oddahnila, saj je bilo na njej breme odgovornosti. "Zelo lepo je bilo zagledati odstotek, predvsem pa število poslanskih stolčkov," je dejala. Poleg Joveve, nosilke liste LMŠ, se je iz omenjene stranka v Evropski parlament namreč uvrstil še sekretar na obrambnem ministrstvu Grošelj.

"Rabila bom nekaj časa, da dojamem, kaj se je dejansko zgodilo," je dejala. Časa za to sicer nima veliko, saj ima v torek v evropski prestolnici že prvi sestanek s politično skupino Alde.

O delu v odborih je po njenih besedah še prezgodaj govoriti, bo pa aktivna predvsem na področju sociale in mladih. Ocenjuje, da bo kot predstavnica mladih lažje zagovarjala take teme, upa pa tudi, da se bodo mladi počutili razumljene, ker bodo končno imeli mladega evropskega poslanca. Pozabila ne bo niti na starejše, tudi zaradi demografskih izzivov, okolje, skupno zunanjo in varnostno politiko.

Želi si sodelovanja s strankami oziroma političnimi skupinami, ki imajo podobna stališča kot LMŠ, predvsem pa so proevropske. Upa, da bo lahko sodelovala z vsemi in da bodo slovenski evropski poslanci v naslednjem mandatu bolj enotni, ko bo šlo za Slovenijo in njene interese. Prav tako upa, da bodo novi obrazi in politike lahko čez pet prispevali k višji volilni udeležbi.

Grošelj: Zavzemal se bom za solidarnost in varnost

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Klemen Grošelj, ki je bil na listi LMŠ po delnih uradnih rezultatih izvoljen v Evropski parlament, se bo kot evroposlanec vsekakor zavzemal za to, kar je poudarjal v predvolilni kampanji, za solidarnost in varnost.

"Verjamem, da mora EU ostati prostor varnosti in prostor, kjer se bo gradila notranja kohezija in solidarnost med prebivalci oziroma državljani in državami članicami," je o svojem prihodnjem delu po razglasitvi delnih uradnih rezultatov volitev v Evropski parlament dejal Grošelj. Konkretnejši ni bil, saj tudi še ni razmišljal, kot je dejal, v katerih odborih bi želel sodelovati.

Grošelj je predvsem vesel, da so tako njemu kot stranki LMŠ volivke in volivci izkazali zaupanje. Preden pa bo nastopil funkcijo evropskega poslanca, želi na ministrstvu za obrambo izpolniti določene obveznosti.

Grošelj je še dejal, da je vesel pozitivnega trenda liberalne ideje oziroma ideje liberalne demokracije. "V smislu odprte družbe, ki ne temelji na izključevanju in nestrpnosti," je dejal. To je pozitiven trend je tudi v smislu krepitve "določenih suverenističnih sil, populističnih oziroma ekstremizmov". "Sredina, ki se krepi v Evropi, pomeni krepitev in nadaljnji razvoj evropske ideje od katere, tega ne smemo pozabiti, je odvisen tudi mir v Evropi in blagostanje, ki ga danes uživamo," je še dejal Grošelj.

Novakova: S slovenskim srcem za dobro Slovenije in povezovanje v Evropi

Ljudmila Novak (EPP/NSi), ki se po tokratnih evropskih volitvah vrača v Evropski parlament, napoveduje, da bo "s slovenskim srcem delala za dobro Slovenije in za povezovanje v Evropi". Želi si delati predvsem na področju kulture in izobraževanja, a bo to stvar dogovora, je dejala.

Prve teme, ki se jih bo Novakova lotila v Evropskem parlamentu, bodo odvisne od dnevnega reda. Bolj splošno gledano pa je spomnila, da je že v svojem prvem mandatu veliko govorila, če je bilo kaj narobe v zvezi s slovenskimi mejami, manjšinami in podobno.

V preteklosti je delala na področju kulture in izobraževanja, je spomnila Novakova, in tema področjema se želi posvetiti tudi v svojem drugem evropskem mandatu. A Slovenija v parlament pošilja štiri poslance, ki bodo člani politične skupine EPP. "Zato se bomo morali med seboj dogovoriti, katero področje bo kdo zastopal," je spomnila.

Ostali trije iz vrst EPP – Milan Zver, Franc Bogovič in Romana Tomc – so bili že doslej evropski poslanci in bodo verjetno želeli nadaljevati svoje delo na področjih, ki so se jim posvečali, je še ocenila Novakova. Vse bo zato stvar dogovora. "Bom videla, kaj bom imela možnost izbirati," je dejala.

Novakova se zaveda tudi izzivov, kot so usklajevanje družinskega življenja, političnega dela ter aktivnosti po Sloveniji. Je pa spomnila, da evropski poslanci redno, tedensko prihajajo v domovino, saj morajo biti v stiku s svojimi državljani.