Prvi pogovori po volitvah: pričakujemo lahko oblikovanje široke koalicije

Vodilni predstavniki političnih skupin konservativcev, socialistov, liberalcev in zelenih v Evropskem parlamentu naj bi že danes izmenjali mnenja o izidu evropskih volitev, so potrdili neuradni viri v Bruslju.

Takoj po evropskih volitvah so se začeli pogovori o oblikovanju koalicij in imenovanjih na pet ključnih vodilnih položajev v institucijah EU. Gre za predsednike Evropske komisije, Evropskega sveta, Evropske centralne banke in Evropskega parlamenta ter visoki zunanjepolitični položaj.

Vodilni kandidat desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber naj bi v okviru prizadevanj za oblikovanje stabilne večine v Evropskem parlamentu po neuradnih informacijah že danes izmenjal mnenja z vodilnimi predstavniki iz vrst socialistov, liberalcev in zelenih. Podrobnosti za zdaj niso znane.

EPP utrpela velike izgube

EPP sicer ostaja najmočnejša politična sila v EU, a je utrpela velike izgube. Enako velja za socialdemokrate, ki sicer ostajajo na drugem mestu. Obe največji politični družini skupaj prvič ne bosta imeli večine, zato se že kuje širša koalicija z dejanskimi zmagovalci volitev, liberalci in zelenimi, ki so znatno izboljšali rezultat izpred petih let.

Weber naj bi imel kot vodilni kandidat zmagovalke volitev EPP prvi priložnost, da zbere večino v parlamentu, ki bi ga podprla za predsednika Evropske komisije. Za položaj se sicer poteguje tudi vodilni kandidat socialdemokratov Frans Timmermans, ki poziva k napredni večini, pri čemer pa ne izključuje sodelovanja z EPP.

Ambicij, da bi postala predsednica komisije, prav tako ne skriva več članica liberalne volilne ekipe Margrethe Vestager, ki je po volitvah poudarila, da so nove koalicije možne in da je čas, da liberalci zasedejo vodilne položaje. Še eden od članov liberalne ekipe, vodja politične skupine liberalcev v parlamentu Guy Verhofsadt, naj bi sicer želel postati predsednik parlamenta.

EPP 182 sedežev

Začasni volilni rezultati, ki so bili nazadnje posodobljeni ob drugi uri zjutraj, kažejo, da je največ sedežev zopet dobila politična skupina EPP, in sicer 182 sedežev. S 147 sedeži sledi skupina S&D in ALDE&R s 109 sedeži. Tako EPP kot tudi socialdemokrati so poslabšali rezultat v primerjavi z letom 2014. 

Veliko so pridobili Zeleni, ki bi po teh rezultatih osvojili 69 sedežev, pa tudi skrajna desnica ENF, ki bi dobila 58 sedežev in jih s tem pridobila kar 21. Krepi se tudi evroskeptična skupina Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD), ki naj bi dobila 15 sedežev več, kot jih ima sedaj, in sicer 54. 

Slabši rezultat, in sicer za 14 sedežev, napoveduje projekcija evropski levici (GUE/NGL), ki naj bi imela v novem parlamentarnem mandatu 38 poslancev.

Weber je poudaril, da ni mogoče zagotoviti stabilne koalicije brez njihovih sedežev, ob tem pa ponudil roko socialdemokratom, liberalcem in zelenim ter odločno zavrnil sodelovanje z desnimi ali levimi skrajneži. 

Kdo bo sestavil koalicijo?

Seveda zdaj največje vprašanje ostaja, kdo bo sestavil koalicijo. Ker je koalicija EPP in S&D izgubila večino – skupaj imata ti dve politični skupini po začasnih rezultatih 329 sedežev – se pojavlja vprašanje, ali se bo oblikovala koalicija skupaj z liberalci Alde, za katere kaže, da bodo imeli 107 sedežev. To bi bila sicer najverjetnejša koalicija, a hkrati zelo težavna, saj EPP želi Webra za predsednika Komisije. 

Levosredinska koalicija med S&D, GUE/NGL, Zelenimi in Aldejem po trenutnih izračunih ne dosega absolutne večine, saj imajo skupaj 365 sedežev od 751. Če bi se jim pridružila še EPP, pa to znaša kar 544 sedežev. 

Politični portal Politico omenja t.i. 'zeleni val', ki pa je geografsko omejen. Zelene stranke so končale na drugem in tretjem mestu v Nemčiji, Franciji, Luksemburgu in na Finskem, nobenih sedežev pa niso osvojile v državah južne in vzhodne Evrope. V osrednji Evropi so osvojili dva sedeža, in sicer v Avstriji, kar je vseeno manj kot leta 2014. A val podpore za Zelene v Združenem kraljestvu pomeni, da jim bo verjetno uspelo premagati Salvinijevo zavezništvo. 

Na drugi strani je koalicija med EPP in desnimi populističnimi oziroma evroskeptičnimi strankami. ECR, ENS in EFDD bi skupaj z EPP imeli "le" 351 sedežev. Politico sicer ocenjuje evroskeptike kot izredno uspešne na teh volitvah. Največ glasov so prejeli na Madžarskem, kjer je stranka Fidesz Viktorja Orbana dobila 53 % glasov, dovolj za 13 sedežev. Odločiti se bodo morali, ali bodo ostali znotraj EPP ali pa se bodo pridružili evroskeptični politični skupini. Če se odločijo zapustiti EPP, bi to lahko vplivalo na moč te stranke pri pogajanju za najvišje položaje, kot je položaj predsednika Evropske komisije. 

Volilna udeležba na ravni EU zadovoljiva

Volilno udeležbo nekateri ocenjujejo kot največjo zmagovalko tokratnih volitev, saj je prvič po 40 letih padanja pravzaprav precej narasla, in sicer iz 42,61 % v letu 2014 na 50,95 %. Medtem je pri nas volilna udeležba znašala le 28,29 %, kar je drugi najnižji rezultat v celotni EU – manjša je bila le na Slovaškem, kjer je znašala 22,74 %.