Stopnja dovoljenih splavov v Sloveniji upada vse od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bila skoraj šestkrat višja kot v zadnjih letih, ocenjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Dejstvo pa je, da je splav večinoma posledica nenačrtovanih nosečnosti. Takšnih je vsaj 50 odstotkov nosečnosti. Najpogostejši razlogi pa slab socialno-ekonomski položaj, nasilje v družini, različne duševne stiske.
Za zmanjševanje dovoljenih splavov je zato pomembna ustrezna kontracepcijska zaščita. Na voljo je več različnih – tabletke, obliži, maternični vložek, diafragma itd. "Ženske imajo res veliko izbire, zato lahko vsaka najde zanjo primerno kontracepcijo," pojasni Mišo Rajić, ginekolog v Zdravstvenemu domu za študente. Večina kontracepcije, razen pregradnih metod, poravna zdravstvena zavarovalnica.
"Pri nas je preprečevanje neželene nosečnosti s kontracepcijo zelo uspešno, zato se stopnja dovoljene splavnosti vseskozi znižuje. Imamo eno izmed najnižjih stopenj splavnosti v Evropi in svetu," poudari Bojana Pinter, specialistka ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Kontracepcijske metode niso stoodstotno učinkovite, zato lahko ženska neželeno zanosi kljub temu, da uporablja kontracepcijo. Prav tako lahko postane sicer želena nosečnost zaradi spremenjenih okoliščin ali zdravstvenih razlogov neželena. Zato je še vedno treba ohranjati pravico do varne umetne prekinitve nosečnosti tudi v razvitih državah, kot je Slovenija. Stiska zaradi neželene nosečnosti pa je tako velika, dodaja Pinterjeva, da je lahko zaradi nelegalnega splava ogroženo zdravje in življenje ženske.
Zmanjševanje neželene nosečnosti s kontracepcijo
Kako pogosto se ženske poslužujejo kontracepcije? Najbolj množična je hormonska kontracepcija. V letu 2020 je bilo izdanih več kot 680.000 omotov, kar pomeni okoli 52.000 uporabnic ali 123 uporabnic na 1000 žensk starih med 15–49 let.
Večinoma, v 89. odstotkih, je bila hormonska kontracepcija predpisana v obliki tabletk, v 10 odstotkih v obliki vaginalnega obročka in v manj kot enem odstotku v obliki obliža. Uporaba druge oblike barierne kontracepcije, to je diafragme, je zelo redka. Po oceni NIJZ maternične vložke uporablja okoli 10 odstotkov žensk v rodni dobi, največ uporabnic je med 30 in 44 let starimi ženskami.
Je bilo pa v letu 2020 v lekarnah prodanih tudi 55 omotov urgentne kontracepcije na 1000 žensk v rodni dobi. Gre za tako imenovano postkoitalno tabletko.
Raziskava EHIS iz leta 2014 je pokazala, da 31 odstotkov parov ne uporabljala nobene zaščite, medtem ko so se na drugo mesto uvrstile kontracepcijske tabletke.
Cilj ginekologov je, da se neželene nosečnosti zmanjša prek svetovanja o kontracepciji in načrtovanju zanositve, ker je prekinitev predvsem zdravstveni problem. "Dobro znanje zdravnikov in relativno dobra dostopnost kontracepcije, ki je krita iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, zagotavljata uspešno zmanjševanje neželenih nosečnosti. Od leta 2012 imamo tudi lastna slovenska strokovna priporočila za svetovanje kontracepcije in smo ena izmed redkih držav v svetovnem merilu, ki ima nacionalna priporočila," pove Bojana Pinter.
Za sterilizacije se večkrat odločajo ženske, čeprav je postopek pri moških preprostejši
Sterilizacije so v Sloveniji razmeroma redke, to obliko zaščite pred nosečnostjo uporablja okoli tri odstotke parov. Se pa za to obliko zaščite odločajo pari okoli 40. leta. Sterilizacija sicer trajno rešuje vprašanje kontracepcije. Dovoljena je vsem starejšim od 35 let, v izjemnih primerih tudi mlajšim. Tako kot prekinitev nosečnosti po 10. tednu jo lahko odobri le komisija prve oziroma druge stopnje za umetno prekinitev nosečnosti in sterilizacijo. Postopek se praviloma lahko opravi šele šest mesecev po odobritvi posega. Za sterilizacije se večkrat odločajo ženske, čeprav je postopek pri moških lažje in preprosteje izvedljiv.
V letu 2020 je bilo v Sloveniji 988 sterilizacij, kar je za 26 odstotkov manj kot v preteklem letu. Stopnja sterilizacij na 1.000 prebivalcev starih 15–49 let je posledično upadla na 1,1. Upad je bil skoraj izključno posledica manjšega števila sterilizacij pri ženskah, stopnja sterilizacij pri teh je bila namreč za več kot tretjino nižja od povprečja v predhodnem petletnem obdobju. Vzrok za to bi lahko bil v slabši dostopnosti do obravnav zaradi epidemije covida-19, saj pri ženskah poseg v večji meri poteka v okviru hospitalizacije z nočitvijo in zahteva splošno anestezijo, pojasnjujejo na NIJZ.
Splav in kontracepcija še vedno tabu
Kljub temu, da je prekinitev nosečnosti pri nas zagotovljena že iz časa nekdanje Jugoslavije, je v družbi še vedno tabu. "Marsikje zato, ker se abortus tudi javno razglaša za uboj. Celo pred porodnišnico," poudari Metka Mencin, sociologinja in predavateljica na Fakulteti za družbene vede. "Vsekakor gre za intimno zadevo, ki vedno najbolj prizadene dotično žensko," doda Gorazd Kavšek, predstojnik oddelka za perinatologijo v ljubljanskem UKC-ju, ki po izkušnjah sodeč opaža, da je splav tabu ali sramota v manjših okoljih. Ni dvoma, da je splav še vedno tabu, soglaša Aleksander Merlo, direktor Porodnišnice Postojna, kot trdi, pa bi "omejevanje pravice privedlo do nepredvidljivih posledic."
Ob tem Mišo Rajić izpostavlja, da nimamo dovolj dobre ozaveščenosti, saj sta tudi kontracepcija in spolnost ter s tem povezane vsebine še vedno tabu. "Premalo imamo spolne vzgoje, to bi moral biti vsaj v osnovni šoli predmet. Ženskam in tudi moškim bi morali razložiti spolno zdravje, kaj pomeni kontracepcija in zdrava reprodukcija. S tem bi morali začeti od prvega razreda."
Zakaj se o spolnosti, kontracepciji in splavu v Sloveniji premalo pogovarjamo?
"Punce bi morali že prej izobraziti, ne govorim glede splava, ampak glede svojih pravic, da vedo, kam se lahko obrnejo in da jih nihče ne obsoja. Mi jim moramo razložiti vse možnosti, ženska pa bi se morala načeloma o prekinitvi nosečnosti odločiti sama, tudi partner ne sme imeti nobene besede. Seveda ob ustrezni psihološki pomoči, ki bi bila tukaj potrebna," je jasen Rajić. S tem bi naredili ženskam bolj prijazno okolje za prekinitve nosečnosti. Marsikaj bi lahko izboljšali, a smo na žalost tukaj odvisni od denarja, pravi Rajić.
Rajić sicer pravi, da imamo v Sloveniji oziroma v Ljubljani srečo, da imamo Zdravstveni dom za študente, kjer imajo mladi dostop do ključnih informacij. "Žal sva samo dva ginekologa, ki delava na preventivi. Če pride do nesreče, se lahko ženska odloči oborožena z vsemi informacijami, kako naprej."
Več kot 200.000 žensk brez izbranega ginekologa
NIJZ ocenjuje, da je kontracepcija dobro dostopna, z izjemo nekaterih delov države, saj jo predpisujejo izbrani ginekologi. Kondomi pa so na voljo vsem, vendar so plačljivi, kar je lahko težava za nekatere skupine prebivalcev. Kondome sicer uporablja okoli 20 odstotkov odraslih.
Kot pravi Bojana Pinter, je velik problem, če ženska nima pravočasnega dostopa do svetovanja o kontracepciji, zaradi česar lahko pogosteje pride do neželene nosečnosti, ali do svetovanja o nosečnosti. Trenutno ima izbranega osebnega ginekologa v javni mreži 76,3 odstotka vseh žensk, starejših od 13 let. Po podatkih Statističnega urada Slovenije je bilo 1. julija lani v Sloveniji 904.835 žensk, starejših od 13 let, kar pomeni, da je brez izbranega ginekologa več kot 200.000 žensk v Sloveniji.
Sicer ima trenutno opredeljenega ginekologa nekoliko več žensk kot pretekla leta. Denimo marca 2016 je znašal ta delež 74,7 odstotka, brez izbranega ginekologa je bilo 20.000 žensk več kot danes. Na ZZZS navajajo, da že desetletja okoli 25 odstotkov žensk, starejših od 13, let ne izbere svojega osebnega ginekologa v mreži javne zdravstvene službe.
V Sloveniji dva odstotka ginekologov z ugovorom vesti
In kako na dostop do informacij, ki jih ženske nujno potrebujejo, vpliva ugovor vesti slovenskih ginekologov? "Ugovor vesti omejuje dostopnost do splava. Zato je etično in moralno odgovorno, da je zdravnik pošten tako do sebe kot do drugih, in izbere drugo področje dela namesto ginekologije in porodništva, če uveljavlja ugovor vesti, saj ne more strokovno poskrbeti za svoje pacientke," je jasna Bojana Pinter.
Predsednik Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko Božidar Voljč pojasnjuje, da "ugovor vesti ne sme omejevati pravice do splava v dovoljenem obdobju nosečnosti ali dostopnosti do kontracepcijskih tablet."
Mišo Rajić zagovarja, da moramo ugovor vesti obdržati, predvsem pa ga ne smemo prepovedati. "Imam nekaj kolegov, ki imajo ugovor. Ker jaz nisem imel ugovora, sem delal ta del ginekologije namesto njega, on pa namesto kaj drugega."
Ugovor vesti ima 187 članov Zdravniške zbornice Slovenije, med njimi je osem aktivnih zdravnikov specialistov ginekologov in porodničarjev. Iz tega je razvidno, da je ugovorov vesti med zdravniki in zobozdravniki zelo malo, še posebej med ginekologi, ocenjujejo na Zbornici. Sicer je trenutno v registru 11.698 članov (vključuje tudi upokojene člane in zobozdravnike), od tega jih je 392 aktivnih zdravnikov s specializacijo ginekologije in porodništva, torej ima dva odstotka ginekologov ugovor vesti.
Zakaj Hrvatice prekinitev nosečnosti iščejo v Sloveniji? Ali dostop do splava omejuje ugovor vesti ginekologov? Na Hrvaškem ga uveljavlja kar 60 odstotkov ginekologov. Nadaljujemo jutri v rubriki Dejstva.
Za primerjavo: V sosednji Hrvaški ima ugovor vesti več kot 60 odstotkov ginekologov. To je Mireli Čavajda v 24. tednu nosečnosti otežilo dostop do prekinitve nosečnosti, kljub hudi okvari ploda. Prekinitev nosečnosti so ji zagotovili v Sloveniji, enako kot Mojci.
Zakon o zdravniški službi namreč določa, da "zdravnik lahko odkloni zdravniški poseg, če sodi, da ni v skladu z njegovo vestjo in če ne gre za nujno zdravniško pomoč. O svojem ugovoru vesti mora bolnika pravočasno obvestiti in ga napotiti k drugemu zdravniku." Omeniti je treba tudi Kodeks medicinske deontologije Slovenije, ki v 42. členu določa: "Zdravnik lahko izvršitev splava ali sterilizacije odkloni, če ni v skladu z njegovim prepričanjem in vestjo in če ne gre za nujno medicinsko pomoč."
KOMENTARJI (151)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.