Mijo Levačič – že 36 let zdravljeni alkoholik. Njegova odvisnost se je začela že v otroštvu. "Spomnim se, da sem vino, ki je bilo na mizi, prvič poskusil pri 14 letih." Po osnovni šoli je prišel v Ljubljano, kjer je delal kot izolater. Takrat se je vse pogosteje srečeval z alkoholom, do 21. leta je postal že odvisen. "Žena me je prosila, da neham, obljubljal sem, da bom, vendar nisem zmogel." Postal je lovec, alkohol je bil vedno pri roki. Takrat so se začele prve zdravstvene težave – vnetje trebušne slinavke in rane na želodcu. "Zdravnik mi je rekel, naj neham, drugače bom res pristal na Žalah, a ga nisem jemal resno." Bile so stiske. "Večkrat sem poskušal storiti samomor, a sem se vedno izvlekel ven." V službi so njegov alkoholizem tolerirali. "Vsak dan sem vozil delavce 27 kilometrov. Razbil sem službeni avto." 

Leta 1988 je bil nasilen do žene, kar ga je končno predramilo. "Pristal sem v baru, spil sem pol piva in sem si rekel, kaj tukaj počnem. Imam dom, ženo, dva otroka. Vstal sem in poklical prvo pomoč." Stran je vrgel alkohol, cigarete in pomirjevala. "Je treba malo trme, zavedanja, da tega ne potrebuješ, da lahko živiš, delaš in se veseliš. Ni alkohol vladar tebe, ampak si ti vladar samega sebe." Na začetku se je pet let boril z drugimi, ki so ga hoteli zvabiti nazaj v pitje. Vrnil se je namreč na isto delovno mesto, a zdaj trezen. 

Da bi pomagal drugim, je z Natašo Sorko soustanovil društvo Žarek upanja in postal laični terapevt. Pot se je začela z ozaveščanjem otrok v šolah. "Da vsi spoznajo, da je pot odvisnosti od alkohola trnova, a je potem luštno. Vsak dan preži na nas, prvi kozarec nas lahko odpelje nazaj." Po 20, 30 letih abstinence si nekako trden. "Nekdo lahko abstinira 18 let, pa začne nazaj s pitjem." Najmlajši v društvu je star 22 let, najstarejši 83. Kdo daje otrokom za piti? Stari starši in starši, opozarja Levačič. "Mi je ati dal, da poskusim peno na pivu, pa sem spil celo pivo." Imajo 14 skupin oz. 127 uporabnikov, skoraj vsi rečejo, da se je tako začelo. 

Odrasel človek popije 9,7 litrov čistega alkohola

Lani je povprečen odrasel Slovenec – starejši od 15 let – popil 9,7 litrov čistega alkohola. Največ piva, sledi vino in žgane pijače. Če bi to pretvorili v pijače, bi to v povprečju pomenilo 97 litrov piva, 35,5 vina in 3,5 litra žganih pijač na odraslega. Temu moramo prišteti še dva litra neregistrirane porabe. 20 odstotkov odraslih sicer alkohola ne pije."Uradna poraba je nekaj, ampak koliko je domače pridelave. Zadnjič mi je eden v skupini razlagal, da je 80 litrov žganja skuhal in ga je sam spil. Tukaj se moramo zamisliti," opozarja Levačič.  

Podatki razkrivajo, tako pravi dr. Sandra Radoš Krnel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da se registrirana poraba alkohola v zadnjem desetletju giblje med 9,5 in nekaj več kot 12 litrov čistega alkohola na odraslega prebivalca. "Pri nas je zelo strpen, spodbujevalen odnos celotne družbe do rabe alkohola. Je najbolj uporabljena droga pri nas, po kateri poseže velika večina prebivalcev in celo mladostniki dostopajo do alkoholnih pijač, čeprav naj ne bi po zakonu. Je pa drugače pri osebah, ki se zdravijo, do njih je bistveno bolj odklonilen odnos, kot do tistih, ki se opijajo, pa tudi, če v družbi." Ključno sporočilo: "Alkohol je škodljiv zdravju, z zdravstvene strani gledano – najboljše je nič alkohola." 

Poraba alkohola nadpovprečna

Slovenija je vseskozi nad povprečjem evropskih držav, kjer se že sicer popije največ alkohola. Po zadnjih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2019 smo v Sloveniji registrirano porabili 11,1 litrov čistega alkohola, v članicah EU 10,1 litra in v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije 7,8 litra. 

Vsak dan umreta vsaj dve osebi

Visoki porabi alkohola sledi visoka umrljivost. Lani je zaradi alkohola oz. zdravstvenih razlogov, ki jih lahko v celoti pripišemo alkoholu, umrlo 913 ljudi, kar predstavlja 4,3 odstotka vseh smrti. To pomeni, da sta vsak dan v povprečju umrli dve osebi in pol. Skoraj polovica jih je umrla zaradi alkoholne bolezni jeter, na drugem mestu zaradi duševnih in vedenjskih motenj. Ta dva vzroka povzročita okrog 87 odstotkov vseh smrti. 

"Če bi prišteli druge bolezni in stanja, ki jih ne moremo v celoti pripisati alkoholu, bi bila ta številka bistveno višja," opozarja Sandra Radoš Krnel. Štirikrat več umre moških, in sicer 732, žensk 181. Polovica je umrlih pred 65. letom, kar pomeni prezgodnjo umrljivost. Če umrljivost v Evropski uniji v zadnjih desetletjih pada, žal v Sloveniji po letu 2014 ne več in je vseskozi nad povprečjem EU držav in tudi nad povprečjem evropske regije SZO.

Alkohol povzroča sedem oblik rakavih obolenj

Po besedah dr. Sandre Radoš Krnel alkohol dokazano povzroča rakava obolenja. Največ prebivalcev zboli zaradi raka dojke in debelega črevesa. Kot pojasnjuje generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Vesna Marinko je raba alkohola povezana z več kot 60 bolezenskimi stanji. "Najnovejše raziskave kažejo, da je neposredno povezan s sedmimi vrstami raka – to je raka dojke, debelega črevesa in danke, ustne votline, požiralnika, žrela, jeter in trebušne votline."

Tiha bolezen in propadanje človeka

Alkohol ne škoduje samo zdravju tistega, ki pije, ampak tudi družini, prijateljem in družbi v celoti. Alkoholizem je tiha bolezen, pravi družinska terapevtka Anica Pišl, ki že 30 let pomaga alkoholikom in njihovim družinam. Kot srednja medicinska sestra je svojo kariero začela na Polju, kasneje na centru za zdravljenje od alkohola. Zdaj svetuje tistim, ki abstinirajo, individualno z njimi in njihovimi partnerji. 

Zaradi stigme ljudje težko poiščejo pomoč, bolijo se 'nalepke', da so se zdravili na psihiatrični kliniki in da so alkoholiki. "Odvisnost je bolezen, če je ne ustaviš, napreduje. Enako kot rak, ampak pri raku se vsak ustraši, če mu rečeš, da tole čudno zgleda, pojdi na kontrolo. Drugače je, če nekomu rečete 'meni se zdi, da je vaš način uživanja alkohola ali tablet zelo rizičen, ste na poti v odvisnost, najdite pomoč'." Pomembno je, kako sporočimo, da ne ožigosamo ljudi. V družbi moramo začeti drugače dojemati. "Odvisnost je tiha bolezen, nič ne boli, bolijo odnosi, boli propadanje človeka."

Družine so lahko na videz zelo funkcionalne, v službi normalno delajo, sami s sabo pa se že kar nekaj časa borijo. Je bolezen zanikanja. "Eni si to priznajo, eni odmislijo, večina jih reče, saj ne pijem tako kot on. To je tolažba." Velikokrat prvi spregovorijo majhni otroci, ki ne razmišljajo, kaj rečejo. "Moj oči pije pivo, sedi pred televizijo, pride jezen domov, mami je utrujena, pustimo jo spati." Vedo, da jim starši nekaj prikrivajo. Na dolgi rok jih učimo lagati in velikokrat se bo mladostnik začel tako vesti. "Velikokrat otroci prevzamejo vedenje staršev, so agresivni, začnejo z nasiljem do staršev, ker jih niso zaščitili." Genska obremenjenost za odvisnost se lahko tudi deduje. Ne boš postal odvisen, ampak boš ob zlorabi alkohola mnogo hitreje prehodil pot do odvisnosti. Na drugi strani se nekateri ustrašijo in se alkoholu izogibajo. 

V družinah gre za začaran krog z obljubami tistega, ki želi zmanjšati pitje. "Doma ne da se jih zmerja, krega, ampak da se jim pove, da jih takšnih ne želimo videti." In ključno sporočilo Anice Pišl: "Splača se poslati človeka na zdravljenje." Prepričanje, da se mora človek sam odločiti za zdravljenje ne velja. Opozarja, da veliko ljudi prepozno pride na zdravljenje in se težko postavijo na noge. "Svojci jih odpišejo ali pa oni sami sebe."

Kako ukrepati?

Po mnenju Levačiča so prvi na vrsti politiki, treba je začeti na vrhu. Preveč je propagande, pravi. "Če spremljate športnike, pride s pivom, viskijem in se kaže, da je zmagal. Kaj otrokom to sporoča? Če bom začel piti, bom uspešen." Sicer pri alkoholu ni mednarodne regulacije, kot je pri tobaku.

Po mnenju Radoš Krnel ima država dolžnost oz. nalogo, da zaščiti prebivalce. SZO izpostavlja pet ukrepov. "Na prvo mesto bi dala zmanjšanje fizične dostopnosti do alkohola, to pomeni manj trgovin, kjer se prodaja in toči alkohol. Država lahko ukrepa z dvigom trošarin ali minimalno ceno na enoto alkohola. Potem je omejevanje ali popolna prepoved oglaševanja. Ne smemo pozabiti na pomoč osebam, ki potrebujejo svetovanje ali zdravljenje in nadaljevati z ukrepanjem prepovedovanja vožnje pod vplivom."

Ministrstvo za zdravje prvič po 20 letih pripravlja državni program za omejevanje porabe alkohola za prihodnji dve leti. Raziskava iz leta 2023 o tobaku, alkoholu in drugih drogah je pokazala, da Slovenci podpirajo ukrepe na področju alkoholne politike – 91 odstotkov bi si želelo imeti na alkoholnih pijačah navedene sestavine na embalaži, v 80 odstotkih si želijo imeti zdravstvena opozorila in druge ukrepe, tako povzema rezultate Marinko. Poleg tega so povišali finančna sredstva za osveščanje in izobraževanje, za preprečevanje nasilja v družini, za družine, ki so v stiski in za izvajanje celovite alkoholne politike. 

Na eni strani trošarine, na drugi zdravstveni stroški

Po mnenju Anice Pišl država razmišlja kratkoročno. "Na kratek rok dobi od davka alkoholnih pijač veliko, koliko pa plačuje za bolezni, poškodbe, prometne nesreče, da človek pri 40. ali  50. letu propade, celotne družine slabše funkcionirajo, otroci imajo v šoli težave ... V drugih državah znajo izračunati stroške in koristi, pri nas se pa gleda parcialno na vsako stvar. Na dolgi rok nima koristi nihče."

Škoda, ki jo povzroči alkohol, namreč predstavlja tudi veliko finančno breme za državo. Na direktoratu za javno zdravje ocenjujejo, da znašajo neposredni in posredni zdravstveni stroški zaradi alkohola v povprečju 105,2 milijona evrov letno, kar predstavlja tri odstotke vseh izdatkov za zdravstvo. Izračun se nanaša na obdobje 2018–2019. K temu moramo prišteti še stroške kriminala, nasilja, prometnih nesreč. Na drugi strani smo leta 2018 pobrali za 118,5 milijonov trošarin, leta 2019 pa 117,7 milijonov. Potemtakem – pravijo na direktoratu – neposredni stroški presegajo prilive v državni proračun iz naslova trošarin.