Zapravljamo popoplavne milijone za varnost ljudi ali za lasten zaslužek?

Za popoplavno obnovo smo iz državne blagajne plačali več kot milijardo evrov. Sledili smo denarju – kaj se skriva v izplačilih za obnovo? Najprej vodotoki. Za interventne in izredne ukrepe smo plačali 172 milijonov. Lani za sanacijo v samo treh mesecih 63 milijonov. Smo po letu in pol in izplačanih milijonih dejansko bolj varni pred novimi poplavami? Je sanacija postala priložnost za zaslužek?

In kaj smo plačali s 63 milijoni? Sanirali so 105 kilometrov vodotokov v 60 občinah. Največ smo plačali na območju Savinje – 20 milijonov, srednje Save dobrih 18 milijonov in zgornje Save 11 milijonov.

H Kamniški Bistrici nas odpelje biologinja dr. Polona Pengal z inštituta Revivo. Da opozori na slabo prakso, na škodo na vodotoku. Tukaj bi reki morali pustiti prostor. Storili pa so nasprotno. "Tukaj so takoj po poplavah naredili škarpo, omejili reko, kjer bi v resnici dali prostor, s tem ko jo pustimo razlivati se tam, kjer imamo prostor, kjer ni škode za človeka, s tem prestavimo poplavo in vodo in škodo tam, kjer so ljudje."

Z betoniranjem ponavljamo slabe prakse iz preteklosti, škodujemo rekam, ker jih omejujemo, onemogočamo jim, da ustvarjajo okljuke, kar je zanje ključen proces. "Reke sploh uničujemo z vsemi posegi, ki jih delamo, s pregradami prečnimi, zavarovanjem brežin." Vodotoke vračamo v stanje pred poplavami. Kar pomeni, da se iz poplav nismo nič naučili. "Ob naslednjih poplavah bo spet odneslo in bomo spet betonirali in to je Sizifovo delo v neskončnost."

Takšni ukrepi – betoniranje vodotokov – ne bodo prinesli večje poplavne zaščite. Betonski zidovi povečujejo poplavni val, opozarja dr. Igor Zelnik z Biotehniške fakultete. Da so šli pri ukrepih na vodotokih ponekod preko meje, priznava državna sekretarka ministrstva za naravne vire dr. Lidija Kegljevič Zagorc. "Bili smo obveščeni o ukrepih, ki so ali preveč posegali v naravo ali niso sonaravno narejeni. V okviru sanacijskih del se bodo odpravljale niti ne napake, ampak to hitro ukrepanje."

Od leta 2023 zaslužili 277 milijonov

Visoke zaslužke beležijo koncesionarji s posli z Direkcijo za vode. Ljubljanski Hidrotehnik je od leta 2023 zaslužil dobrih 92 milijonov. Nivo Eko 90 milijonov, VGP Drava Ptuj 60 milijonov, Pomgrad VGP 21 milijonov in VGP Novo mesto dobrih 13 milijonov. Če seštejemo: pet koncesionarjev skupaj je na vodotokih za vzdrževanje, izredne ukrepe, sanacijo – po podatkih Direkcije za vode – zaslužilo 277 milijonov evrov.

Ministrstvo je revidiralo koncesijske posle

V času Jugoslavije so bile vodne skupnosti. "Koncesionarji niso bili tržno naravnani, ampak so bile javne službe. Ni samo ta tržna naravnanost, zdaj moramo pa pobrati ta denar, samo da nekaj naredimo," opozarja Polona Pengal. Ministrstvo je revidiralo koncesijske posle, pojasnjuje državna sekretarka dr. Lidija Kegljevič Zagorc na ministrstvu za naravne vire in prostor. "Letos bo direkcija pridobila zunanje nadzornike, pooblaščene inženirje s področja nadzora, da nadzor zelo povečamo in zagotovimo porabo javnih sredstev in transparentnost."

 Na ministrstvu se še vedno niso odločili, ali bodo ohranili koncesionarski sistem. A časa jim zmanjkuje, koncesije potečejo v začetku leta 2026. Rezultate študije, ki bo preučila različne scenarije, pričakujejo konec maja. "Da bo sama izvajala gospodarsko javno službo ali ohranitev sedanjega načina, pri čemer ga je treba nadgraditi ali ustanovitev javnega podjetja." 

Prejšnji sistem je bil boljši, ker so bili za to usposobljeni kadri, ki so reke boljše poznali, meni Zelnik. "Mnogo bolje kot zdaj, ko se s prostorom ukvarjajo občine, nekatere tudi na lastno pest in nekateri koncesionarji, ki vidijo predvsem zaslužek v tem."

Za sanacijo 1,3 milijarde

Zdaj bi morala nastopiti faza umnega upravljanja z vodotoki, pravi upokojeni profesor dr. Mihael Jožef Toman z Biotehniške fakultete. "Se bojim, da ni tako. Nihče ne začne na povirju. Ko voda pride enkrat v ravnico, je zgodba lahko problematična, čemur smo bili priča v Savinjski dolini, Železnikih."

Jez za 1,2 milijona

In kako sanacijo doživljajo tisti, ki so jih ujme najbolj prizadele? Načrti še vedno niso jasni, opozarja župan Luč Klavdij Strmčnik. Sanacije denimo še ni dočakal Ivanov jez v Lučah. "Obljubljeno mi je bilo, da naj bi to dobili do 15. februarja, pa še ni nič od tega. Tukaj ne veš točno, kdo zavoro drži. Ko smo na sestanku z ministrom, je vse lepo in prav, se bo naredilo, tudi z direkcije so prisotni, rečejo, da se bo vse delalo, koncesionar pravi, vse bomo naredili."

Jez je avgusta odnesel rušilni tok Savinje. Za zavarovanje jezu so koncesionarju Nivo Eko plačali 107 tisoč evrov. A šlo je za interventna zavarovanja, treba je zgraditi nov jez. Jez je za naselje Luče ključnega pomena, pravi župan Strmčnik. "Da potem ne ogroža tega spodnjega dela vasi, to je približno 25 stanovanjskih hiš, pa še dva poslovna objekta."

Na direkciji zagotavljajo, da bodo še v tem letu naredili nov jez, stabilizirali obe brežini struge in odstranili naplavine, zagotavljajo na direkciji. Za to bomo plačali 1,2 milijona evrov. 

Država bo morala prevzeti bolj aktivno vlogo, priznava Lidija Kegljevič Zagorc. "Veliko težav je bilo pri izdaji mnenj, zelo dolge čakalne dobe ali zamude, pri izdelavi HH študij zelo dolgi postopki." Klavdij Strmčnik si želi več glasu pri vzdrževanju vodotokov. "Vsak naš občan ne bi trkal na vrata k meni ali drugemu županu, da se zadeve uredijo. Ne bi se moglo tako odlašati, kot se zdaj, zagotovo ne."

Nabiranje političnih točk

Prihodnost je na naravi temelječih rešitvah, zagovarjata direkcija in ministrstvo, da rekam vrnemo nazaj prostor, ki smo jim ga odvzeli, kjer je to mogoče. "Ko zasadimo neka drevesa, preden bodo stabilizirala brežino, bo trajalo 5, 10 let. Kako to uskladiti s potrebami političnih ciklov, kjer so štiriletne volitve, če do volitev ne pokažejo, da si nekaj zelo dobro že naredil. Nabiranje političnih točk in drugih je tukaj problem," opozarja biologinja Pengalova. 

Ne gre za enkraten dogodek. Zato je ključno zagotoviti poplavna razlivna območja in revitalizacijo. Po besedah Zelnika imamo v Sloveniji veliko pozidanih poplavnih območij, večino naših rek imamo kanaliziranih. "Ta kombinacija bo razlog oz. vzrok, da bo do takih dogodkov prihajalo še v bodoče."

Kot redek primer dobre prakse na naravi temelječih rešitvah Zelnik izpostavi območje ob Glinščici. To območje je bilo 2012 zelo poplavljeno."Mi dajemo naravi prostor nazaj, kar smo ji vzeli in spreminjanje Glinščice v kanal, zdaj kompenziramo, da ta poplavni val, ki bi imel katastrofalne posledice za stavbe, ki so v Rožni dolini, ni več takšen, da bi ogrožal objekte."

Pozabiti moramo na strahotne zložbe, kamnite škarpe, ki jih imamo po vsej Sloveniji, je jasen Toman. "Se da tudi drugače, poznamo postopke. Samo niso aktualni, ker na nek način morda ne prinašajo vsaj za nekatere določenega dobička, da sem čisto direkten." Na koga leti očitek? "Izvajalce oz. tiste, ki dajejo določena dovoljenja, kje se bo kaj gradilo, katera industrija bo nenazadnje. Bili smo na referendumu, Slovenci smo se z veliko večino odločili, da je vodni prostor vodni prostor in da določena naselja, industrija, ne bo šlo tja."

"So pa občine tiste, ki so pred poplavami lobirale oz. zelo pritiskale na upravne enote, da so določena gradbena dovoljenja bila izdana, čeprav se je vedelo, da so bila to poplavna območja," je kritičen Zelnik. Da okoljska korupcija danes obstaja, opozarja Toman. "Kakšna je pri nas, ne vem. Vključuje naprej neznanje, odločitve, potem izvedbo in tisto klasično korupcijo, dogovarjanja med akterji in partnerji. Zakaj bi bili mi imuni, če vemo, da je povsod v Evropi, v bolj razvitih demokracijah, to prisotno." 

Na računu sklada za obnovo, s katerim bomo financirali obnovo, je 522 milijonov evrov. 31 milijonov je bilo že izplačanih za gradnjo in intervencije na cestah in železnicah, za odstranitev objektov. 515 milijonov bo porabljenih letos. "Ali se pravilno troši ali ne, vam ne morem povedati. Ali dobro izkoristimo evropski denar ali ga za neumnosti. In ko vidimo veliko vrečo denarja, ali nismo malce požrešni," se sprašuje Toman.

45 milijonov za hiše

Država bo zrušila vsaj 328 hiš, ki so bile uničene v avgustovskih poplavah. Dve je že. Letos jih bo zrušila še približno 40, večino pa prihodnje leto – 260. Za odškodnine smo izplačali dobrih 45 milijonov za 152 objektov, v povprečju 300 tisoč na hišo. Rekorder je dobil 710 tisoč. Nihče ne želi, da jim nov dom zgradi država. Gradili ali kupili bodo sami.

Za dogovarjanje s poplavljenci, z odkupi uničenih objektov in rušenjem, je odgovorna Družba za svetovanje in upravljanje z direktorjem Mitjo Križajem na čelu. "Trenutno smo prevzeli 20 objektov, štirje so bili že porušeni med poplavo, dva sta porušena, osem jih načrtujemo v maju." Za rušenje so v Mežici podjetju Slemenšek plačali 16.050 evrov brez DDV, v Prevaljah Resalu 22.115 evrov brez DDV. 

Koliko hiš zrušijo, je odvisno od tega, kako hitro si poplavljenci priskrbijo novo bivališče, zemljišča težko najdejo. Za to imajo leto dni časa. "Nekaterim je olajšanje, da uredijo svoj status in bivališče, drugim, ki so čustveno vezani na svoja bivališča, je to težje."

70 hiš so naknadno prepoznali kot ogrožene, pojasnjuje državni sekretar in vodja Službe za obnovo Boštjan Šefic. Marsikdo je čutil olajšanje. "Težko je govoriti o zadovoljstvu, gre za domove, odstranjevanje objektov, selitve."  85 jih je bilo umaknjenih s seznama, ker jih ne bodo porušili. "Želijo, da bi bila sanacija čim prej končana, da bodo dejansko zavarovani, da se tveganja hudega poplavljanja ali ogrožanja objektov prepreči." 

S selitvijo ljudi na varnejša območja zagotavljamo večjo odpornost v primeru hujših dogodkov, pravi Šefic. "Ne bodo vsakih nekaj let vedno znova poplavljeni in trepetali, ali bodo objekti zdržali ali ne. Moramo se vprašati po zdravju ljudi, ki so dovoljevali gradbena dovoljenja na območju, kjer na prvo žogo vidiš, da hiša stoji tako rekoč na robu rečne struge," je kritičen Toman.