Zakaj slovenski evroposlanci v Bruslju nimajo vpliva?

Najvplivnejših 100

Na prestižno lestvico 100 najvplivnejših evroposlancev, ki jo pripravlja EU Matrix, se uvrsti vsak sedmi oziroma skupno 100 tistih, ki imajo največjo moč pri oblikovanju skupne evropske politike. Na seznamu tokrat Slovencev ni, najvplivnejša je pričakovano predsednica parlamenta, Maltežanka Roberta Metsola iz vrst Evropske ljudske stranke EPP. Na listi najuglednejših najdemo največ nemških evroposlancev, sledijo Španci, Romuni, Francozi, Nizozemci in Portugalci. Med stoterico je 39 žensk, 37 evroposlancev je bilo leta 2019 izvoljenih prvič. 36 poslancev je starejših od 60 let, 14 pa mlajših od 40 let. EU Matrix je sestavil tudi lestvico 40 najvplivnejših pod 40 let, na kateri 31. mesto zaseda evropska poslanka in nosilka liste GS Irena Joveva, ki pripada evropskim liberalcem Renew Europe. Najbolj so sicer zastopani poslanci Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov S&D, na lestvici jih najdemo 35, sledi 27 EPP-jevih in 25 poslancev stranke Renew Europe.

Slovenski evroposlanci podpovprečni

Naših osem aktualnih evroposlancev v Evropskem parlamentu pod črto dosega podpovprečne rezultate, ocenjujejo na platformi EU Matrix. Med glavnimi razlogi je omejena zastopanost Slovencev na vodilnih položajih in s tem manjši prispevek pri oblikovanju zakonodaje. Izjema so nekatera področja. Med 27 državami so se slovenski evroposlanci uvrstili na peto mesto na področju zdravstva, kjer je vidnejša Irena Joveva, ki je sicer podpredsednica odbora za javno zdravstvo. Zaradi močne zastopanosti Slovenije v odboru za zaposlovanje in socialne zadeve je slovenska osmerica dosegla drugo mesto. Milan Brglez izstopa pri okoljskih temah, kjer velja za enega najvplivnejših politikov na evropski ravni. Tudi na zunanjepolitičnem parketu slovenski evroposlanci puščajo dober vtis, manj uspešni so na področju financ ter digitalnih in notranjih trgov. 

Kot pojasnjuje doc. dr. Jure Požgan, strokovnjak za mednarodne odnose, je majhen vpliv slovenskih evroposlancev povezan tudi z relativno šibkim položajem poslancev znotraj izbranih političnih skupin na ravni Evropskega parlamenta (z izjemo Nemca, pa še ta je podedoval položaj od predhodnice Fajon). "Na to vpliva dvoje: prvič, visok delež izvolitev novih obrazov (glede na malo število poslancev, ki jih ima Slovenija), ki na ravni evropske politike niso poznani in etablirani (nedavne izjave vodilnega kandidata o tem, da ne ve kdo so slovenski zeleni) in potem ne zasedajo pomembnejših položajev v okviru delovnih teles EP. In drugič, manjša aktivnost slovenskih evroposlancev, kjer pri delu v odborih ne pustijo vidnejšega vtisa oziroma so zastopani v odborih, ki ne sodijo med najbolj prepoznavne in pomembne," dodaja Požgan. 

Kje sedijo Slovenci?

Irena Joveva (Renew Europe, GS) je podpredsednica pododbora za javno zdravje in podpredsednica delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija ter članica odbora za kulturo in izobraževanje ter odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. Klemen Grošelj (Renew Europe, Zeleni Slovenije) je član odbora za zunanje zadeve ter delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija.

Milan Brglez (Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov, SD) je član odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter član delegacije pri odboru za parlamentarno sodelovanje EU-Rusija. Matjaž Nemec (Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov, SD) je položaje podedoval od svoje predhodnice in aktualne zunanje ministrice Tanje Fajon in je predsednik delegacije za odnose z državami Magreba in Unijo arabskega Magreba, vključno s parlamentarnimi odbori EU-Maroko, EU-Tunizija in EU-Alžirija, ter član konference predsednikov delegacij, odbora za zunanje zadeve in delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija.

Romana Tomc (Evropska ljudska stranka, SDS) je podpredsednica odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter članica delegacije za severno sodelovanje in odnose s Švico in Norveško ter delegacija v skupnem parlamentarnem odboru EU-Islandija in v skupnem parlamentarnem odboru Evropskega gospodarskega prostora (EGP). Milan Zver (Evropska ljudska stranka, SDS) je podpredsednik delegacije za odnose z državami južne Azije in član odbora za kulturo in izobraževanje. Ljudmila Novak (Evropska ljudska stranka, NSi) je članica odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter delegacije za odnose z Izraelom. Franc Bogovič (Evropska ljudska stranka, SLS) je podpredsednik delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija in član odbora za kmetijstvo.

Za Bogoviča dodaten zaslužek kmetija, Brglez predava

Kot navaja portal Transparency International, sta od osmih poslancev dodatne zaslužke prijavila zgolj Franc Bogovič in Milan Brglez. V izjavi o zasebnih interesih je Bogovič navedel, da s svojo kmetijo letno ustvari 30.000 evrov. Brglez pa dodatno služi s poučevanjem, na leto 5000 evrov, od tega 3500 za poučevanje, raziskovanje, mentoriranje in članstvo v komisijah na Fakulteti za družbene vede ter 1500 za poučevanje na mariborski pravni fakulteti.

Katere države so najbolj vplivne?

Na splošno so bolj vplivne večje članice Unije, ki imajo tudi veliko več svojih predstavnikov v parlamentu. Samo Nemčija ima denimo 96 evroposlancev, Francija 79, Italija 76 itd. Vendar pa EU Matrix ugotavlja, da so v ospredje uspele prodreti tudi nekatere manjše države s precej manj poslanci, kot sta denimo Malta in Luksemburg, ki imata vsaka po šest evroposlancev, a ti večinoma zasedajo vodilne položaje in so v ospredju pri pripravi ključnih zakonov in dokumentov Unije. Kot rečeno, ima Malta tudi predsednico parlamenta Metsolo, Luksemburg pa podpredsednika Marca Angela. 

Mihael Cigler, predsednik Združenja za zakonito lobiranje Slovenije, ki v Bruslju od leta 2004 deluje kot registriran lobist, sicer ocenjuje, da so najbolj vplivne države Nemčija, Francija, Irska, Poljska, Češka, Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Italija in tudi Hrvaška.

Doc. dr. Draško Veselinovič, predsednik upravnega odbora Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja (SBRA), dodaja, da so najbolj vplivne, sistematične in dobro organizirane praviloma največje države, ker imajo kapacitete, dolgo tradicijo državotvornosti in s tem tudi dobro razumevanje tovrstnega delovanja in uveljavljanja svojih interesov ter imajo seveda posledično praviloma dovolj denarja. "Močne so tudi nekatere večje evropske regije kot npr. Lombardija, Baden-Württemberg ipd. Zanimivo, da so po brexitu postali v Bruslju dosti bolj aktivni Britanci."

Manjša je država, več mora vložiti v lobiranje, izpostavlja Cigler in dodaja, za državo, ki ima enega komisarja in odslej devet evropskih poslancev, se ve, da velikega vpliva brez lobiranja ne more imeti. Je pa lahko dobra v okviru posameznih zadev v Svetu ministrov. "Problem Slovenije je, da stalno predstavništvo v Bruslju ne razume, kaj je lobiranje, in menijo, da to počnejo. V bistvu so zgolj kretničarji. Našim podjetjem in interesnim organizacijam zgolj servisirajo informacije."

Veselinovič ocenjuje, da smo glede na svojo velikost in koliko vlagamo v to, celo relativno uspešni, da pa bi lahko bili bistveno bolj vplivni ob razumevanju pomena lobiranja in boljši organizaciji naše državotvornosti. 

Največ lobističnih stikov prijavila Irena Joveva

Medtem ko je vpliv slovenskih evroposlancev podpovprečen, je pomembno vprašanje, kdo pa skuša vplivati na njihovo delovanje. Vsi slovenski poslanci v Bruslju so do zdaj sprejeli lobiste. Največ srečanj z lobisti je prijavila Irena Joveva, od julija 2019 jih je imela 166. Sledita Franc Bogovič (v dveh letih je prijavil 129 srečanj) in Milan Brglez (121 srečanj). Na drugi strani slovenskih evropskih poslancev sta Romana Tomc in Ljudmila Novak, slednja je prijavila osem srečanj, Tomčeva pa 13.