Zakaj je – ob isti bruto plači – neto plača na Hrvaškem in v Avstriji višja?

Tri diplomirane medicinske sestre – v Ljubljani, Zagrebu in Celovcu. Različne plače, pogoji in delovna doba. Slovenki ostane 1643  evrov neto, Hrvatici 1840 in Slovenki v Avstriji 2402. Andreja Marolt poklic opravlja že 30 let. Dela na očesnem oddelku v Ljubljani, kjer se dnevno srečuje s 15 do 20 pacienti s težkimi obolenji oči, od onkoloških in nevroloških do diabetikov. "Kako imata lahko dve mali kroglici, ki ju nosimo v glavi, tisoč težav?" Diplomirane sestre so vez med bolniki in zdravniki, ves čas so ob pacientu. "Če ne bi bilo nas, medicinskih sester, bi ogromno pacientov obviselo v zraku."

Je v 40. plačnem razredu, njena bruto plača je 2581 evrov. Za vodenje oddelka dobi 50 evrov na mesec. Ureja urnike sester, naroča materiale, skrbi za servise aparatur ..."Včasih oslepijo in jih moramo naučiti držati žlico."

Za socialne prispevke in dohodnino prispeva 938 evrov. "Ni toliko težava davek, ampak osnova, morali bi jo dvigniti in ne bi medicinske sestre odhajale iz svojih poklicev za isti denar polnit police v različne trgovine ali streči."

Izplačana plača skoraj enaka bruto plači

Plača je zagotovo boljša v Celovcu, pravi diplomirana medicinska sestra Vesna Makaric, ki je iz Slovenije odšla pred štirimi leti. Pred tem je delala v ljubljanskem UKC. V Celovcu redko dobi izplačano manj od bruto plače, ki znaša 3440 evrov. Septembra je prejela 3.464 evrov z dvema celodnevnima vikendoma in petimi nočnimi izmenami. "Če primerjam s Slovenijo, pa tudi v Sloveniji ni bila tako slaba, je plača še enkrat večja." Plačo ji zvišajo delo ob vikendih, nočne in dodatne izmene ter izplačilo nadur. Dobi še 13. in 14. plačo. Malica ni plačana, je pa prevoz, ki ga uveljavlja pri davčni napovedi. Za prispevke in dohodnino so ji trgali 1038 evrov. Tudi delovni pogoji so boljši. "Veliko prostega časa je. Dve dnevni službi, ena nočna, potem tri do štiri dni prosto." 

In kako na boljše plačilo v Avstriji gleda Andreja Marolt? "Očitno je država bistveno bolj poskrbela za zdravstveno negovalni kader, jih bolj ceni, jih tudi bolje plača." 

Za antibiotike v Avstriji sedem evrov

V Avstriji je javno zdravstvo plačljivo kljub zavarovanju. Za zdravila na recept plačajo sedem evrov. "Jaz sem bila pet dni v bolnišnici in sem dobila račun med 90 in 100 evri," pojasnjuje Vesna Makaric.

Zakaj so ob isti bruto plači neto plače na Hrvaškem in v Avstriji višje?

Če za vse tri države – Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško – izhajamo iz naše povprečno bruto plače, 2380 evrov, ugotovimo, da bi Avstrijci in Hrvati oz. samska oseba brez otrok ob isti bruto plači dobili višje neto plače kot v Sloveniji. Pri nas prejmemo 1528 evrov neto, na Hrvaškem bi 100 evrov več in v Avstriji slabih 270 evrov več.

Kako je to mogoče? Socialni prispevki so pri zaposlenih nižji v Avstriji in na Hrvaškem. Denimo v Avstriji je prispevna stopnja za socialne prispevke pri zaposlenih 18 odstotkov, pri delodajalcih pa 28 odstotkov. Pri nas je ravno obratno – zaposleni plačujejo 22,1 odstotka, delodajalci manj – 16,1 odstotka. Zato je strošek avstrijskega delodajalca za 300 evrov višji. 

Samo še Litva in Poljska imata enak sistem kot Slovenija, vse ostale države imajo višjo obremenitev na strani delodajalcev, pojasnjuje ekonomist Jože P. Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete. "Do te razlike je prišlo konec 90. let, ko je poskušala tedanja vlada razbremeniti podjetja, ki so bila izvozno usmerjena, predvsem delovno intenzivna podjetja. Znižala jim je prispevno stopnjo s tedanjih 22,1 odstotka, samo na 16,1 odstotka. Zato se ta razlika vleče vse do danes. Vlada, ki je takrat obljubila, da bo to nazaj uvedla oz. stopnje izenačila, tega ni naredila." Po mnenju Damijana so to obljubo v vladi že vsi pozabili. Bi pa z njo omogočili višja neto izplačila zaposlenih. 

Razlika je tudi v splošni olajšavi – pri nas je 417 evrov, na Hrvaškem 560 evrov, v Avstriji pa 1068 evrov. Dohodnina pa je na Hrvaškem odvisna tudi od občin. 

Različna povprečna plača je različna obdavčitev 

Povprečna plača je v vsaki državi seveda različna, zato je tudi obremenitev plače drugačna med tremi državami. Plače v Avstriji so višje in tudi bolj obremenjene kot pri nas. Na Hrvaškem imajo nižje plače, tudi manj obdavčene, pojasnjuje Damijan. Hrvati so dobili julija v povprečju neto 1130 evrov, Slovenci skoraj 380 evrov več. Avstrijec pa dobrih 800 več kot Slovenec.  

Kot pojasnjuje Damijan, je obremenitev plač višja v Avstriji, a je odvisno, v kateri davčni razred spadaš glede na povprečno plačo. "Če pogledamo 67 odstotkov povprečne plače ali povprečno plačo v Avstriji, je tukaj skupna obremenitev z dohodnino in s socialnimi prispevki višja kot v Sloveniji za 10 odstotnih točk. Pri višjih plačah, že pri 167 odstotkih povprečne plače, pa se zadeva obrne, ker ima Avstrija socialno kapico. Torej plačujejo določene socialne prispevke samo do višine 155 odstotkov povprečne plače, kasneje pa dodatno ni več prispevkov." 

Tudi Hrvaška ima socialno kapico, ampak je zelo visoko postavljena, čez 600 odstotkov povprečne plače. Tudi pri nas skoraj vsaka vlada, razen sedanje razmišlja, da bi to uvedla, pojasnjuje Damijan. "Naredijo se izračuni, potem pa ugotovijo, da bi to povzročilo okrog 300 do 350 milijonov evrov izgube v proračunu, kar bi vlada morala nadomestiti z drugimi davki, in potem pridemo do ključnega problema v Sloveniji, da je težko najti nadomestne davčne vire. V drugih državah sta denimo kapital in premoženje bolj obdavčena." Zaradi tega so visoke plače pri nas bolj obdavčene kot v večini evropskih držav. 

Avstrijske plače pri 1000 evrov niso obdavčene z dohodnino

Avstrija ima sistem, tako Damijan, da plače do nekaj več kot 1000 evrov na mesec niso obdavčene z dohodnino. "Če imate letno plačo 12.800 evrov, je ta plača neobdavčena. Slovenija tega sistema nima in potem je to ključni problem za Slovence, ki so zaposleni v Avstriji in so čezmejni delavci, ki morajo po tem, ker živijo v Sloveniji, plačati razliko v dohodnini v Sloveniji in to jih ob koncu leta vedno močno zadane." Konkretno to pomeni: tisti, ki imajo pri nas minimalno plačo, v Avstriji ne bi bili obdavčeni z dohodnino. 

Boštjančič: razbremenitev plač še v tem mandatu

Minister Klemen Boštjančič napoveduje, da bodo plače razbremenili še v tem mandatu. Kako, pa bo javnosti znano do konca leta, ko razkrijejo izhodišča. Razbremenitev plač sicer pogojuje z obdavčitvijo premoženja. Odpor pričakuje predvsem pri najbolj premožnih. Ne želi napovedovati, kako bo potekal zakonodajni postopek, ker gre za precej širok družbeni in politični kompromis. Šlo bi za davčno nevtralen paket. "Toliko, kot bi na eni strani pridobili na področju obdavčitve premoženja, kjer smo ena od najmanj obdavčenih držav v EU, za enak znesek bi razbremenili delo." 

Pozabljamo, da se iz obdavčitve financirajo pravice; pokojnine, zdravstvo in socialne transferje, izpostavlja minister. "Verjamem, da si vsi želimo čim bolj socialno državo, državo, ki bo poskrbela za vse prebivalce. Na drugi strani si pa vsi želimo, da ne bi plačevali davkov oz. da bi bili davki čim nižji. Eno z drugim ne gre."

Nepremičninski davek: 'Tega poguma do zdaj ni imela še nobena vlada'

Po besedah Damijana je pri nas najlažje obdavčiti dohodke ljudi, ker imamo evidence o tem, ker imamo kompresijo plač, predvsem pri nižjih in srednjih dohodkih so ti potem vedno najbolj obdavčeni. "Davčna reforma bi zahtevala, da se resno lotimo nepremičninskega davka in davka na kapital. Da si upa neka vlada zagristi v to jabolko in tvegati, da na volitvah ne bo nagrajena za to in tega poguma do zdaj ni imela še nobena vlada v zadnjih 15 letih." Dodaja, da je pri nas to politični problem. 

Problem bi bil pri implementaciji. "Poznam veliko gospodinjstev, kjer se družinski člani prijavijo na različnih lokacijah, da na ta način dokazujejo, da v tej nepremičnini živijo. Vlada bi to lahko preverjala, da bi pogledala, kakšna je poraba elektrike v teh nepremičninah, in ugotovila, ali res nekdo tam živi. Če je prazna, bi vlada obdavčila te nepremičnine."

Kako ekonomist Damijan komentira uvedbo nepremičninskega davka na Hrvaškem s prihodnjim letom? Pravi, da imamo pri nas več kot 70, 75 odstotkov nepremičnin v lasti družin, gospodinjstev. Relativno malo teh nepremičnin se oddaja, ne služijo služenju dodatnega dohodka. Na Hrvaškem, kjer je bolj turistično usmerjena država, imajo gospodinjstva, posamezniki več nepremičnin, od katerih nekatere oddajo, zaradi tega si Hrvaška lahko privošči, da še dodatno obdavči to dodatno premoženje, ki se kasneje oddaja.

Bomo plače še bolj obremenili?

Ekonomist Jože P. Damijan pričakuje, da bomo plače še bolj obremenili zaradi vedno višjega stroška zdravstva in pokojnin. In ključno vprašanje: bomo postali primerljivi z drugimi evropskimi državami in obdavčili nepremičnine?