Že dolgo se ve, da se vse prekinitve visoke nosečnosti s Hrvaške opravljajo pri nas, pojasni Mišo Rajić, ginekolog v Zdravstvenemu domu za študente Univerze v Ljubljani. "Tudi iz Italije jih veliko hodi k nam. Vse sosednje države imajo namreč veliko težji dostop, kot ga imamo mi, upam, da ga bomo obdržali." Žal je zgodba Mirele Čavajda samo primer, ki je javno izpostavljen.
Koliko nosečnic se je znašlo v takšni situaciji kot Mirela? Ginekologinja Jasenka Grujić, ki dela v zasebni kliniki v Zagrebu, pravi, da jih je kar nekaj, sicer lahko le ugiba. "Vem po pacientkah, ki se jim kljub dokazani okvari ploda ni omogočil splav po 22. tednu. Vem iz izkušenj, da so jim predlagali, naj gredo v Slovenijo." Sama sicer splavov ne izvaja, ker jih po zakonu ne sme, saj ne dela v bolnišnici. Hrvaška ginekologija ima dolgo tradicijo, kot pravi, se je prvi dojenček iz epruvete rodil pri njih. "So segmenti, kjer je hrvaška ginekologija vodilna, pri splavu pa se sramotimo."
Hrvatice prekinitev nosečnosti iščejo v Sloveniji
V UKC Ljubljana ocenjujejo, da na leto prekinejo visoko nosečnost približno 15 tujih državljank. Natančnega podatka, koliko jih je iz Hrvaške, sicer nimajo, vendar naj bi šlo za nekaj primerov na leto. Sicer v ljubljanskem UKC-ju opravijo približno 50 prekinitev na leto zaradi razvojnih nepravilnosti (številka se nanaša na višino nosečnosti od 12-14 tednov naprej). Trend je stabilen in se ne spreminja bistveno, pojasnjujejo. Za prekinitev nosečnosti morajo plačati med 3.000 in 5.000 evri, odvisno od posameznega primera in dejanskih storitev.
Več državljank iz Hrvaške se zaradi manjše razdalje odloči za prekinitev nosečnosti v Splošni bolnišnici Brežice, kjer plačajo med 300 in 400 evri, pojasnjuje direktorica brežiške bolnišnice Anica Hribar. Porast prekinitev nosečnosti je bil v zadnjih letih najbolj izrazit leta 2019, ko je bilo opravljenih 280 prekinitev nosečnosti, leto prej pa 51. Do konca aprila letos so Hrvaške državljanke opravile 65 prekinitev nosečnosti.
Tudi Jasenka Grujić je svoje pacientke iz Zagreba napotila v Slovenijo. "Dokler nam korona ni omejila te možnosti, sem pacientke napotila v Brežice, kjer so zelo profesionalno sprejete, z veliko empatije. Druge odhajajo v Reko, Pulo. Sicer tudi nekatere bolnišnice v Zagrebu izvajajo prekinitve nosečnosti na tak način."
Podobne pravice kot v Sloveniji le v teoriji?
Zakon, ki omogoča pravico do splava, je bil na Hrvaškem sprejet že leta 1978, po katerem lahko ženska brez dovoljenja komisije opravi splav do 10. tedna. Kasneje se splav lahko opravi, kadar je v nevarnosti življenje ali zdravje ženske v nosečnosti, med porodom in po porodu, kadar je dokazano, da bi se plod lahko rodil s hudimi telesnimi in duševnimi napakami in v primeru, da gre za kaznivo dejanje. Zakon ne določa zgornje meje, do kdaj se lahko nosečnost prekine.
Po besedah Jasenke Grujić je zakon rešil življenja na tisoče ženskam, a je star in ga je treba modernizirati. "V zakonu se ne omenja možnost medikamentoznega splava, ker se takrat še ni izvajal. Danes se v svetu večina prekinitev nosečnosti dela medikamentozno, to je prekinitev nosečnosti z zdravili."
Hrvaška ginekologinja: Številke o splavih niso realne
Po podatkih Hrvaškega inštituta za javno zdravstvo (HZJZ) je bilo leta 2020 legalno sproženih 2.594 splavov oziroma 7,2 na 100 rojstev, kar je primerljivo z letom 2019.
Povprečna stopnja splavov na Hrvaškem je 305,3 na 100.000 žensk v rodni dobi, kar je rahlo zmanjšanje v primerjavi s prejšnjim letom, ko je bila povprečna stopnja 314,1 na 100.000 žensk v rodni dobi. Večina splavov (88 odstotkov) je bila sprožena na zahtevo ženske, 6,4 odstotkov zaradi ogroženega življenja matere, 2,4 odstotka pa zaradi predhodno potrjene malformacije ploda. Glede na županijo je bilo največ splavov v letu 2020 na 100.000 žensk v rodni dobi v Karlovcu (726,9), najnižje pa v Splitsko-dalmatinski (43,4).
Ginekologinja Jasenka Grujić opozarja, da moramo te številke jemati z rezervo. "Najslabše je v Dalmaciji, kjer je zelo konzervativno ozračje. Ne morem verjeti, da je tam tako malo prekinitev nosečnosti. V Reki je 10-krat več splavov, ker tam obstaja drugačen pogled na svet, drugače urejeno mesto."
Če splav ne bo na voljo, bodo ženske pomoč poiskale v drugih sosednjih državah. "Upam le, da jim ne bo treba iskati pomoči na nezakonitem, kriminalnem območju." Predvideva, da tudi na Hrvaškem obstaja črni trg za splave. "Če imamo v uradnem letnem poročilu eno od najnižjih stopenj splavov na svetu, a vemo, koliko žensk iz Dalmacije, Slavonije odhaja v Slovenijo splaviti. Ko to primerjamo z atlas karto splavov, kjer smo na dnu, potem tukaj nekaj ne štima. Poročanje o številu splavov ne daje prave slike."
Ugovor vesti zaradi splava ima na Hrvaškem več kot polovica ginekologov
Če ima pri nas le dva odstotka ginekologov ugovor vesti, je v sosednji Hrvaški ta delež neprimerljivo višji. Jasenka Grujić ocenjuje, da ima ugovor vesti zaradi splava okoli 60 do 65 odstotkov vseh ginekologov na Hrvaškem. Obstajajo pa tudi javne bolnišnice, kjer imajo ugovor vesti vsi zdravniki, zato tam splavov ne izvajajo. V Zagrebu je ena takšna bolnišnica in še nekaj bolnišnic v manjših mestih. "Sicer se v Zagrebu dostopnost do splava manj občuti, ker je več bolnišnic na kupu, ženske pa vedo, v kateri bolnišnici jim splava ne bodo zagotovili."
Hrvaška zdravniška zbornica sicer meni, da je po navedbah HZJZ splav na zahtevo mogoče opraviti v 28 zdravstvenih ustanovah, kar pomeni, da ugovor vesti številnih zdravnikov ne onemogoča dostopnosti do te zakonske pravice žensk.
Nasprotno Jasenka Grujić meni, da ne samo da ugovor vesti onemogoča dostop do varnega in zakonitega splava (še posebej ko imajo vsi ali večina ginekologov ugovor vesti), ampak ga mnogi dojemajo kot nekaj dobrega. Zato je stigmatizacija žensk, ki se odločijo za prekinitev nosečnosti ogromna. "To ni dobro, to je zavračanje izvajanja dolžnosti, kot pravi ginekolog Christian Fiala iz Avstrije. To je etični prekršek in ga je treba sankcionirati." Zato Grujićeva meni, da bi ugovor vesti morali ukiniti. Vendar sumi, da to na Hrvaškem trenutno ne bo mogoče, dokler ne začnejo pihati bolj liberalni vetri, pravi.
Za primerjavo, v sosednji Italiji ima okoli 70 odstotkov ginekologov ugovor vesti. Zaradi razmer je ženskam težko najti pravočasen dostop do varnih splavov, pri čemer je Human Rights Watch ugotavljal, da so nekatere morale potovati v tujino, da bi imele dostop do oskrbe, ki jo potrebujejo. Ženske se soočajo s podobnimi ovirami v Španiji, kjer je splav zakonit, nekatere pa morajo potovati na stotine kilometrov, da najdejo ponudnika.
Hrvaška ima nižjo stopnjo dovoljenih splavov med evropskimi državami, a slabši dostop
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije in Eurostata ima Hrvaška nižjo stopnjo splavov na 1000 živorojenih otrok kot sosednje države in povprečje EU, tudi od Slovenije. Sicer je razmerje med številom dovoljenih splavov in številom živorojenih otrok zadnja leta v Sloveniji boljše od EU povprečja.
Na drugi strani se na t. i. atlasu evropskih politik o splavu Hrvaška nahaja proti dnu lestvice, ko gre za dostopnost do splava, dostop do informacij in možnosti izbora metod splava. Hrvaška je dobila oceno 60 odstotkov, Slovenija nekoliko višje – 66 odstotkov. Na vrhu lestvice je Švedska z 94 odstotki, ki omogoča splav do 18. tedna nosečnosti. Atlas evropskih politik o splavu iz leta 2021 sta pripravila Forum za reproduktivne pravice Evropskega parlamenta in IPPF, ta pa ocenjuje 53 evropskih držav glede pravnih okvirov za dostop do varne oskrbe pri splavu.
Zakonska ureditev tega področja v Sloveniji sodi po mnenju sociologinje Metke Mencin med najbolj liberalne v Evropi. "To, kar Slovenijo uvršča niže od držav, kot je Švedska, je nizka spodnja meja, do katere se abortus opravi na zahtevo ženske (10 tednov), in možnost ugovora vesti zdravnikov oz. zdravstvenega osebja."
Vrh ledene gore ni le splav, ampak vpliv Cerkve
Kot pojasnjuje Jasenka Grujić, so korenine ugovora vesti popolnoma religijske, omenjen je v encikliki (papeževo pismo o verskih, moralnih vprašanjih), kjer je zapisano, da sta splav in evtanazija zločin in da je kontracepcija splav ploda. "Vrh ledene gore ni samo vprašanje splava, ampak tudi stališča Cerkve. Gre za mizoginijo oz. nenaklonjenost do žensk, želijo omejiti vse ženske pravice, predvsem reproduktivne."
Drugi problem so razne pogodbe z Vatikanom, zaradi katerih imamo situacijo, da Hrvaška katoliška medicinska fakulteta poučuje tudi znotraj javnih bolnišnic. "Seveda, če kolegi ne sledijo nauku Cerkve, ne morejo napredovati na tej fakulteti. To je popolnoma jasno. Že leta 2015 sem predlagala oblikovanje katoliških ali pravoslavnih bolnic, katoličani so v družbi večina tako kot tudi v Sloveniji. Naj verniki financirajo bolnico, zgradbo, kader. Enako mislim tudi za fakulteto." Na tak način torej Cerkev širi svoj vpliv na družbo.
Kako naprej? Jasenka Grujić meni, da mora ministrstvo za zdravje v skladu z zakonom omogočiti, da se splav lahko izvaja v vsaki bolnišnici. Ugovor vesti ne more uveljavljati celotna bolnišnica, ker gre za osebno stvar zdravnika oziroma ginekologa. "Izvajati mora boljši nadzor, ker se ne sme zgoditi, da so ženske stigmatizirane. Zato bi tudi morali prepovedati nasprotnike, da protestirajo pred javnimi bolnišnicami. Naj protestirajo nekje drugje, bog jih sliši povsod, kot pravijo."
Grujićeva upa, da bo prevladal razum, ker obstajajo pomembni pokazatelji, da se splavi izvajajo ilegalno. "Jaz se ograjujem od tega, ker ne želim, da se to dogaja. Vemo, kakšna je smrtnost v primeru nevarnega splava. Dolžnost vsakega ginekologa je ne samo, da zdravi, ampak da tudi skrbi za ženske reproduktivne pravice." Ob tem dodaja, da se vsi zakoni in temeljne človeške pravice nanašajo na človeka, ki je rojen. "Naša pacientka je vedno ženska. Imamo veliko moralno spoštovanje do ploda, še posebej ko je starejši, ampak bistveno nam je življenje in zdravje ženske."
KOMENTARJI (57)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.