Zakaj država ne poruši nelegalnih bazenov, hiš, parkirišč na državnih vodnih zemljiščih?

Bazen v Župjeku na Bizeljskem – zacevljen vodotok, prek vodotoka zgrajen objekt z bazenom, ter ob levi brežini betonski podporni zid. V Rižani postavljena lesena hišica na betonski podlagi. Ob Bohinjskem jezeru postavljena nelegalna kampirna mesta – parkiranje avtodomov, postavitev šotorov, senčniki, mize, stoli in postavitev večjih skal. V Kranjski Gori na Savi Dolinki izvedena delna zajezitev vodotoka in posledično preusmeritev toka v desni breg, kjer se ustvarja globinska in bočna zajeda, postavitev objekta, nasutje brežine in izdelana tribuna za gledalce. V Gornji Bitnji na Reki je lastnik obnovil objekt in ga še dodatno razširil v priobalni pas vodotoka. 

Gradnja objektov in kmetovanje v strugi Bele. V naselju Topolc se starejša strojna lopa ruši in razpada po brežini in koritu vodotoka. Morebitna porušitev objekta v vodotok lahko povzroči zamašitev mostne odprtine, ki se nahaja v neposredni bližini, s tem pa bi bili poplavno ogroženi objekti, cesta in kmetijske površine. Čez potok Peklača v Dolanah nelegalno zgrajen novi most. 

Gradnja objektov brez dovoljenja na potoku Triglavska Bistrica. Nasutje na poplavnem zemljišču na Barju. Na Primostku gradnja objektov na poplavnem območju Kolpe. Nelegalen odtok fekalij v strugo Belce. Raba vode za proizvodnjo električne energije iz vodotoka Cerknica brez vodnega dovoljenja. Za odvzem vode je na reki Cerknici na državnem zemljišču zgrajen odvzemni objekt. 

Na direkciji s prijavo inšpekciji praviloma odreagirajo pri novejših posegih, ki jih zaznajo, pri posegih, ki so v izvajanju, in pri tistih, ki lahko negativno vplivajo na vodni režim in stanje voda. Inšpekcijska služba je namreč tista, ki lahko ukrepa zoper nedovoljene posege v prostor. "Gradnja in posegi na zemljiščih naravnega vodnega javnega dobra v lasti države in upravljanju direkcije ni primerna in je v neskladju z določili, cilji in načeli Zakona o vodah. Obvodni prostor je namreč namenjen vodi in njenim procesom, ki se v primeru neustreznega umeščanja objektov lahko odvijajo drugače in ogrožajo okoliška urbanizirana območja. Vsak poseg na vodna in priobalna zemljišča je treba načrtovati tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov, ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave. To je naslovil Zakon o vodah, ki je bil sprejet leta 2002," pojasnjujejo na direkciji. 

 "Jaz sicer na tem področju nisem doma, vendar se mi tukaj zdi, da je premalo odločnosti teh služb, ki bi naj to preprečevale oz. odpravljale, da bi bolj ukrepale. Če nam Hrvatje slovenske vikende rušijo na obali, zakaj si tudi mi tega ne bi dovolili ob vodi," je kritičen gradbeni inženir in hidrolog Rok Fazarinc. Kako ukrepa direkcija, kakšne so sankcije?

Prijava gradbeni inšpekciji

Maja smo v rubriki Dejstva razkrili zgodbe o gradnjah na državnih parcelah, ki pa tam, ker nimajo soglasja direkcije, ne smejo biti. Pisali smo o bazenu v Gozdu Martuljek v Kranjski Gori, teniškem igrišču v naselju Jama v kranjski občini, nasutju in utrditvi za postavitev bazena v Preddvoru, delu nadstreška v Preddvoru, delu hiše v Podgorju, stavbi v Homcu in tudi o mobilnih hišicah ob morju v Ankaranu. 

Ključno vprašanje je bilo, kako odločno in kdaj bo ukrepala direkcija za vode, ki skrbi za vodotoke? Odgovor pa: "Prijavo o morebitnih nelegalnih posegih na zemljišča v državni lasti, ki jih omenjate, bomo odstopili v reševanje pristojni inšpekcijski službi, ki lahko ukrepa zoper nedovoljene posege v prostor."

Zakaj so sporni?

Gradnja na vodnih zemljiščih je sporna z več vidikov, pojasnjuje dr. Igor Zelnik z oddelka za biologijo na biotehniški fakulteti. Prihaja namreč do kršenja Zakona o vodah iz leta 2002, ki v 11. členu določa, da na vodnih zemljiščih – to so vsi deli vodotokov, struga z bregom – ni dovoljena gradnja. Poleg tega zakon v 37. členu določa, da posegi niso dovoljeni niti na priobalnem zemljišču, ki sega na vodotokih prvega reda 15 metrov od linije, na ostalih manjših pa pet metrov stran. "Vse stavbe, ali so to bivalne stavbe, pomožni objekti, teniška igrišča, bazeni, vse to je kršenje te zakonodaje. Pravno-legalno zadeva ni ustrezna." To sebično in neodgovorno ravnanje, kot pravi Zelnik, ogroža tudi sosednje objekte, zgrajene legalno. 

V prvi vrsti so sporni, ker omejujejo javno rabo teh parcel, poudari dr. Primož Banovec, direktor Inštituta za vodarstvo. Po zakonu o vodah so namreč vse te parcele opredeljene kot vodna zemljišča, so javno dobro, enako kot priobalna zemljišča. Spadajo torej pod režim prostega prehoda. "Na referendumu se je odločna večina opredelila, da želimo, da se ohranjata vodna pravica, pravica do javnega dobrega in da lahko vsi prebivalci uživamo pravico do rabe. Če nekdo nekaj zgradi na takih parcelah, omejujejo druge in točno to rabo."

Gradnja na poplavnih območjih – brez povečanja odpornosti – ne bo mogoča

Avgustovske poplave so razkrile, da smo gradili tam, kjer ne bi smeli. Gradnja se bo zato zaostrila. Sprememba uredbe o omejitvah gradnje na poplavno ogroženih območjih je tik pred javno obravnavo. Po besedah Roka Fazarinca je precej zaostrila na področju samih gradenj. "Mi pravimo za en razred." Kaj to pomeni? "Mogoče na prvi pogled ni še do konca izpiljena, ampak to se bo zdaj v tem kratkem času izvedlo.Gradnja na poplavnih območjih brez bistvenega povečanja odpornosti, to je ključno, ne bo več mogoča. Upam, da se tega zavedamo. Mogoče bodo kakšna zemljišča, ki so danes formalno zazidljiva, postala nezazidljiva, ker pač imamo dva vidika - zahteva po povečanju odpornosti in povečanje vhodnih podatkov." Po drugi strani pa se bodo projekti, kot je denimo tretja razvojna os, ki niso občutljivi na poplave, lažje umeščali v prostor.

V Lokah je denimo zazidljivo območje, ki je sicer poplavno ogroženo, pojasnjuje Fazarinc, ampak se bo s sistemsko povezanimi ukrepi, tam skušala zagotoviti pomembna poplavna varnost. "Da pač ne bi vseh objektov preselili, ker potem bi jih našteli na tisoče v Sloveniji."

Denimo v Mozirju so od avgusta do danes zrasle že nove hiše na poplavljenih območjih. "Kolega je omenil, da so v Mozirju na mestih, ki jih je lanski avgustovski poplavni val popolnoma uničil, zdaj postavili že novogradnje, ker so že imeli gradbena dovoljenja kljub temu, da gre za poplavna območja. Očitno nekaterih ta zadeva ne izuči," je opozoril Zelnik. Na upravni enoti Mozirje, ki pokriva sedem občin – Mozirje, Rečica ob Savinji, Nazarje, Gornji Grad, Luče, Ljubno ob Savinji, Solčava – so nam pojasnili, da so od avgusta lani do konca junija 2024 izdali 41 gradbenih dovoljenj za manj zahtevne objekte (največ v Mozirju – 23) in 50 gradbenih dovoljenj za nezahtevne objekte.

Posledica preteklih grehov

Na seznamu, kjer je Državna tehnična pisarna evidentirala poplavno in plazovno ogrožena območja, je 343 objektov, ki so predmet morebitne preselitve. A to niso končne odločitve, pojasnjuje državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic. "To niso končne odločitve, treba bo narediti temeljite ocene območij in objektov. Nekatere strokovne podlage ne odgovarjajo sedanjim razmeram, ker so bile narejene pred leti, vmes so bile poplave, zato je bilo treba narediti nove študije. To je povzročilo precejšen zamik glede na naše prvotne načrte."

Trenutno je za 80 objektov s sklepom vlade odločeno, da se odstranijo. 54 objektov je bilo umaknjenih iz seznama, ker so ugotovili, da niso ogroženi, ali pa bodo izvedeni protipoplavni in drugi ukrepi, kot je denimo sanacija plazu. Nekaj objektov še umaknjenih, bodo pa tudi dodani, ker so strokovnjaki naknadno ugotovili ogrožena območja.  

Po besedah Šefica so postopki zahtevni. "Naredili smo velike korake. Nenazadnje odločamo o objektih, v katerih ljudje živijo, gre za domove. Stroka se mora prepričati, da za tistim, kar predlagajo, lahko stojijo. Popolnoma razumem, da so ljudje nestrpni, je upravičeno, vendar je ta zamik koristen, da smo razčistili."

Šefic napoveduje, da se bodo prvi nadomestitveni objekti, ki jih bo delala država, začeli graditi letos. "Mi smo zadnji v verigi, vse zamude se koncentracijo pri nas. Je veliko izzivov, ogromno komuniciranja z ljudmi, ker nismo mogli natančno napovedati. Tisto, kar bomo zdaj napovedali, bo potem lahko držalo." 

Po oceni Fazarinca so ti objekti, predvsem posledica grehov iz 60. in 70. let, mogoče začetka 80., do poplav v 90. "Po poplavah v 90. letih so se stvari začele bolj resno obravnavati, tudi s prvo uredbo so se stvari zaostrile, vendar na nekaterih območjih premalo. V Ljubljani imamo ogromno poplavnih površin, cel Vič , južni del Ljubljane, Barje, Rudnik, zahodni del Ljubljane, kjer zdaj stojiva, je poplavno ogroženo območje." 

'So razumljivo nestrpni, težko čakajo'

Gre predvsem za stanovanjske hiše, ob teh objektih pa denimo obrtne delavnice, za gospodarsko dejavnost, kmetijski objekti. Zaradi tega so postopki še zahtevnejši, ker je treba poiskati ustrezna nadomestitvena zemljišča za dejavnost. "Gre za območja, ki so zelo specifična, gre za doline, kjer je veliko vodotokov in hudournikov, plazov in ne moremo seliti na območja, ki bi bila ponovno ogrožena, moramo seliti na območja, ki so varna in teh seveda ni na pretek. Že to je velik izziv," pojasnjuje Šefic. 

Ponekod so ljudje živeli več desetletij, ali pa so ravno zgradili nove objekte, pa so izgubili vse. Še posebna skupina so tisti, ki so izgubili vse, dodaja Šefic, ki jim je plaz odnesel hišo, zemljišče, ali vse zasul. "V zelo zahtevnem položaju so tisti, ki so imeli poškodovane objekte, pa so morali čakati v objektih, ki jih niso mogli sanirati, ker niso vedeli kakšna bo njihova usoda. So razumljivo nestrpni, težko čakajo. Zdaj, ko so določitve bolj ali manj tu, je lažje, ker vedo, kaj jih čaka." 

Cenitev ne, da bi videli objekt v živo

Končanih je 80 cenitev, od tega ima 43 objektov že narejena cenilna poročila. Po zakonu se ceni na stanje za nazaj na 31. julija 2023. V prvem paketu cenitev so bili objekti, ki jih ni več, tako Šefic, bili so zasuti, odplavljeni, jih je odnesel plaz. "Morali so narediti cenitev nepremičnine, zemljišča, ne da bi videli v živo. Nekateri lastniki so bili zelo vestni, so pomagali z dokumentacijo, s foto albumi, drugje tega ni bilo. Zahtevno delo za cenilce, saj so odgovarjajo in morajo za cenitvijo stati stati."

Glede cenitev so generalni pisni odzivi vsi pozitivni, pravi državni sekretar Šefic. V dveh primerih so dodatno obravnavali cenitev. "Menimo, da so dobre, predvsem pa pravične. Po enakih merilih za vse." Večina bo vzela odškodnino in bodo delali sami nove hiše.

Skrb glede urejenih vodotokov

"Največ skrbi je izraženih, ali so vodotoki tako urejeni, da bodo zdržali morebitne nove ekstreme, ne samo v naslednjih mesecih, ampak tudi dlje. Zanima jih kako bo časovno potekala sanacija plazov in vodotokov. Tu je zaznati zaskrbljenost," pojasnjuje Šefic. V primerjavi z drugimi državami, kjer so bile podobne naravne nesreče, Šefic meni, da sanacija poteka dobro. "Tuji predstavniki so bili presenečeni, koliko stvari je narejenih, kaj se dela, z relativno veliko hitrostjo. S strani prizadetih je ta pogled drugačen, kar je razumljivo in je treba to spoštovati."