Zadnji žebelj v krsti: 'Slovenija, nisi več konkurenčna'

Nekatera največja mednarodna podjetja s področja informacijske tehnologije razmišljajo o selitvi na Hrvaško ali pa že zapirajo pisarne v Sloveniji in sedež selijo na Hrvaško, pripoveduje predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. "To je zame zadnji žebelj v krsti sporočila; Slovenija, nisi več konkurenčna." Elan med mednarodnimi korporacijami upada. "So mi že predstavili nov kontakt, ki je pa dama iz Hrvaške." 

Hrvaška pa hitro raste; uvedli so dodatne spodbude za digitalne nomade, razbremenjujejo plače, postajajo zanimivi za razvojni in vodstveni kader. Brodnjak je zato neposreden, da bi imel tam precej višjo plačo. "V Zagrebu bi to bilo okoli 60 odstotkov, v Čakovcu, kjer je t. i. prirez, celo nič odstotkov, bi bila pa 71-odstotna razlika." V Avstriji pa skoraj 40-odstotna. "Smo povsem nekonkurenčni s Hrvaško in Avstrijo, da ne omenjam Srbije, kjer so te razlike še bistveno višje." 

Več proizvajati za višje plače?

Vsi si želimo, verjame Brodnjak, da ne bi konkurirali z nizkimi cenami, ker to pomeni nizke plače. Če želimo dosegati višje plače, pa moramo proizvajati storitve, rešitve, izdelke višje kakovostne ravni, ki tekmujejo potem z znamkami, narejenimi v Nemčiji, Avstriji in Švici. "Da dosežemo isto ceno kot oni, moramo imeti še višjo kakovost in to lahko dosežemo samo z razvojnimi kadri, ki so to kakovost sposobni pripeljati v prvi plan." Slovenija potrebuje mednarodno konkurenčne razvojne kadre, izpostavlja Brodnjak, s katerimi bomo dvignili kakovost izdelkov in posledično tudi naše plače. 

300 evrov na mesec, 4000 na leto

Da bi se Slovenci v tujini vrnili in da bi privabili tuji kader, vlada predlaga za tiste, ki imajo dvakrat višjo plačo od povprečne, zmanjšano dohodnino za sedem odstotkov plače. Tako bi denimo razvojnik dobil 333 evrov več na mesec, na leto skoraj štiri tisoč. Bi pa to lahko koristili le mlajši od 40 let, ki v zadnjih dveh letih niso živeli v Sloveniji.

Bi ga privabili?

Dr. Timotej Homar je bil v tujini devet let, najprej na Nizozemskem na doktoratu na univerzi v Amsterdamu, nato je delal v Nemčiji na Evropski centralni banki. Zdaj v Deloittu kot višji menedžer svetuje bankam. Preden se je odločil za vrnitev v Slovenijo, je upošteval zanimivost dela, ekipo sodelavcev in plačilo, na kar vplivajo davki in prispevki. Izračunal si je, kaj lahko pričakuje. "Stopnje obdavčitve so v Nemčiji nekoliko nižje, sploh pri višjih stopnjah dohodka, ampak sem imel v Sloveniji boljše možnosti napredovanja." A pomembno je, da ohranja stik s tujino. 

Bi ga privabili s sedemodstotnim popustom pri dohodnini? "Bi me privabilo, ne bi pa se vrnil samo zaradi tega, ker so se davki spremenili." Sicer pričakuje, da se jih bo vrnilo več. "Delodajalec jim bo lahko dal ponudbo, ki bo zanimiva za več kandidatov." 

Izpostavlja Nizozemsko, kjer poznajo t. i. pravilo 30 odstotkov, kjer je dohodnina nižja za strokovnjake iz tujine, za katere njihov delodajalec davčnemu uradu utemelji, da je na Nizozemskem pomanjkanje teh strokovnjakov in imajo lahko potem ugodnejšo, nižjo dohodnino. 

Napačen signal slovenskim delavcem

Vladni predlog je diskriminatoren do slovenskih delavcev, ocenjuje predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobiš. "Do vseh delavcev, ki so vplačevali v naš sistem, da zdaj nekdo, ki pride iz tujine, dobi 200 ali 300 evrov več." Meni, da moramo ljudi vabiti k nam z boljšim življenjem, dobro zdravstveno oskrbo za družine in z dobro socialno podporo, v kolikor se zgodi, da izgubiš službo. "To so elementi, ki bodo ključni v prihodnosti."

Po mnenju ekonomista dr. Jožeta P. Damijana uvajamo neenakost davčnega statusa za različne slovenske subjekte. Pa tudi, da je obljubljen odpustek relativno nizek, zaradi tega ne bomo privabili bistveno več Slovencev. "Slovenija ima problem, da ne more dobiti vrhunskih športnikov, recimo v košarki ali nogometu, ker jim poberejo več kot polovico dohodka."

V Kidričevem izdelki z dodano vrednostjo

V podjetju Boxmark izdelujejo sedežne prevleke za letalsko in avtomobilsko industrijo, v Kidričevem od leta 2011 deluje razvojni center, zaposlenih imajo 350 ljudi. Vsak, ki leti z Emirati, sedi na njihovih sedežih. Prisotni so na hrvaškem, bosanskem, mehiškem, argentinskem in avstrijskem trgu, kjer je sedež centrale. Skupno je zaposlenih 4000 ljudi. 

V Sloveniji nimajo več serijske proizvodnje, osredotočajo se na razvoj in izdelke z večjo dodano vrednostjo. "Proizvodnjo za visoko kakovostne izdelke, ki jih imamo v letalski industriji, pa jih najdemo tudi v nišnih produktih, kot sta Ferrari in Lamborghini." To bo tudi fokus v prihodnje. "Ne želimo biti več največji, želimo biti najboljši," pojasnjuje direktor Boxmark Leather Marjan Trobiš.

Kako se razlikuje obremenitev plač? Imamo drugačno raven plač, če gledamo Hrvaško in Bosno. "Nemčija ima visoke obremenitve plač in ima olajšave; bodisi da nekdo kupi hišo in obresti temu primerno prikaže kot davčno olajšavo ali večje otroške dodatke, ki jih nudi Avstrija." 

Standard socialne države kot vzor – je tudi vzdržen?

Brodnjak opozarja, treba se je zavedati, da je standard socialne države, kot ga imamo, lahko vzor v globalnem kontekstu. "O brezplačnem šolstvu do diplome lahko drugod samo sanjajo. Vendar pri obstoječi gospodarski sliki to stanje ni vzdržno. Da bomo lahko ohranjali socialni standard, bomo morali narediti 'reset', pomagati pomoči potrebnim in ohranjati konkurenčnost, da se bodo tu plačevali davki."

Razbremenitev plač

Trobiš in Brodnjak se strinjata, da moramo razbremeniti plače. "Treba je uvesti določene nove obdavčitve. Zakaj se to ne zgodi? To je vprašanje za tiste, ki so vsakokrat odgovorni. Treba je obremeniti določene žepe premoženja," izpostavlja Brodnjak.

10.000 informatikov

Brodnjaka skrbi, ker srednje velika slovenska podjetja investirajo bistveno manj, povpraševanje po posojilih je bistveno zmanjšano, obseg skupnih posojil v gospodarstvu stagnira, "kar je skrajno strašljivo za čas, ko upamo priti do prekinitve vojnega konflikta v Ukrajini, ko računamo na odboj evropskega gospodarstva". "Takrat bo treba biti konkurenčen na polici. Eden ključnih vidikov konkurenčnosti pa je seveda, da te rešitve in izdelke v Sloveniji ustvarjajo mednarodno konkurenčni talenti."

NLB je v Beogradu ustanovil podjetje NLB Digit; to je kapaciteta za razvoj skupine. "V njem je zaposlenih 100 inženirjev, ki imajo visoke neto plače. Če želiš te visoke neto plače plačati v Sloveniji, je strošek 2,5-krat višji. Tam šolski sistem proizvaja veliko število informatikov, pri nas naj bi bilo 250 vpisnih mest, tam jih je več kot 10.000."

Hrvaška ima precej velik problem bega možganov

Hrvaška ima precej velik problem bega možganov, še precej hujšega kot Slovenija. Po mnenju predavatelja Dejana Valentinčiča s fakultete za uporabne študije, ki je tudi vodja raziskovalnega projekta z naslovom 'Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov', Hrvaška do sedaj ni bila zelo uspešna pri privabljanju tujih možganov, bolj je v zadnjih letih aktualno privabljanje rok. 

Za razvoj države pomemben izobražen kader

Čeprav v Avstriji nimajo težav z begom možganov, se zavedajo, da je za razvoj države pomembno imeti izobražen kader, zato izvajajo številne pristope za privabljanje tujcev, pojasnjuje Valentinčič. "To je stvar, ki bi jo Slovenija morala spremljati, da ne rečem: celo zaskrbljeno spremljati, kajti Avstrija vidi Slovenijo kot eno izmed možnih lokacij, od koder prihajajo izobraženi kadri, predvsem na Koroško. Zato vidimo v medijih in na socialnih omrežjih promoviranje Koroške kot zaželene podjetniške lokacije." 

Dežela Koroška se je usmerila v mikroelektroniko, ob Vrbskem jezeru je ustvarila t. i. evropsko Silicijevo dolino. Imajo tudi davčne olajšave, od Nemčije pa so kopirali načelo t. i. dvojne kariere (angl. double career) – če želijo zaposliti vrhunskega strokovnjaka, ponudijo službo še njegovemu zakoncu, ker vedo, da je treba poskrbeti za vso družino.