Prvotna zgodba, ki je začela krožiti po družbenih omrežjih, je bila, da so tujci – pri čemer so namigovali, da gre za državljane 'z juga' – v Ljubljani 14 dni pred volitvami mrzlično prijavljali začasna prebivališča. S tem naj bi Zoranu Jankoviću pomagali do izvolitve, so špekulirali.
Podobno zgodbo sta nato objavila tudi dva medija blizu stranke SDS, ki trdita, da obstajajo sumi, da je bila zmaga Jankovića na volitvah v Ljubljani pogojena z množičnimi prijavami stalnega bivališča v Ljubljani. Še več, zgodbo so uspeli povezati z nedavno stavko na upravni enoti v Ljubljani, saj naj bi bile ravno prijave stalnega bivališča razlog za preobremenjenost uslužbencev na UE Ljubljana.
Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so se na te navedbe odzvali na kratko: "O tem ne vemo ničesar, predlagamo pa, da se za pojasnila obrnete na stranko SDS, ki je, kot običajno, tako razumela voljo Ljubljančanov."
Število stalno prijavljenih v Ljubljani se je letos zmanjšalo
Preverili smo tudi podatke o prijavah stalnega prebivališča v Ljubljani. Število stalno prijavljenih prebivalcev v Ljubljani je v tem letu upadlo za 164. "Upravna enota Ljubljana ne vodi posebej podatkov o priselitvah na območje upravne enote. Iz analitičnih podatkov je razvidno, da je bilo na dan 1. 1. 2018 na območju Upravne enote Ljubljana stalno prijavljenih 346.380 občanov, na dan 1. 11. 2018 pa 346.216 občanov," so pojasnili na UE Ljubljana.
Podatkov do 18. novembra še nimajo. Vendar, ta podatek kot kaže, ni bistven oziroma ne more bistveno vplivati na izid volitev. Na Državni volilni komisiji (DVK) so nam namreč pojasnili, da če nekdo spremeni stalno prebivališče 15 dni pred dnevom volitev (torej po zaključku volilnih imenikov), ne more izbirati župana v novi občini, pač pa je še vedno vpisan v register volivcev, kjer je imel stalno prebivališče pred spremembo in torej glasuje tam. Volilni odbor takega volivca napoti na prejšnje volišče, kjer bo lahko glasoval.
Zaposleni na UE Ljubljana so začeli stavkati 12. novembra. Možnosti, da si nekdo pravočasno zagotovi volilno pravico v Ljubljani, takrat ni bilo več, zato naval tudi ni mogel biti povezan s tem. Težave z nadurami oziroma podaljševanjem delovnega časa pa trajajo že ves čas.
Kaj pravi zakonodaja: lahko volijo tudi tujci z začasnim prebivališčem?
Glede na to, da so se v člankih in objavah na družbenih medijih zapletali tudi okrog tega, ali lahko na lokalnih volitvah glasujejo tudi tuji državljani, ki imajo začasno prebivališče v Sloveniji, smo preverili, kako je s tem.
Kot je za 24ur.com pojasnila pomočnica direktorja DVK Nina Mujagič, lahko za župana - poleg polnoletnih slovenskih državljanov, ki glasujejo v občini, kjer imajo stalno prebivališče - glasujejo tudi državljani drugih držav članic EU, če imajo stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji in državljani drugih držav, če imajo stalno prebivališče na območju Republike Slovenije.
V 5. členu Zakona o lokalnih volitvah pa tudi jasno piše: "Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima /.../ tudi državljan druge države članice Evropske unije, ki ima potrdilo o prijavi stalnega prebivanja in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji."
Tukaj je torej poudarek na državljanih držav Evropske unije, ki so prijavljeni v Sloveniji. Za državljane drugih držav, ki niso del EU, pa velja, da morajo imeti dovoljenje za stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
KOMENTARJI (268)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.