V sredo zvečer - 30. oktobra - smo se pridružili policistom Policijske uprave Ljubljana na lokaciji Vnanje gorice na Podpeški cesti. Preverjali so alkoholiziranost voznikov. Policisti so ustavili med 20 in 25 vozil. Po zaključeni akciji, policist Mitja Sušnik pojasni, da nihče ni prekoračil dovoljene meje. "Najslabša rezultata sta bila 0,03 in 0,06 miligrama na liter alkohola izdihanega v zraku."

1190 prometnih nesreč, 13 umrlih

Do 15. oktobra je bilo 1190 prometnih nesreč, kjer je bil pri povzročiteljih prisoten alkohol. To je tri odstotke več, kot v enakem obdobju lani. V zadnjih petih letih jih je bilo največ leta 2022, in sicer 1243. 13 ljudi je lani izgubilo življenje v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki, med njimi je bilo 12 povzročiteljev samih in en pešec. 101 oseba je bilo huje poškodovana, 501 pa lažje. Leta 2021 je bilo 28 smrtnih žrtev, kar je več kot dvakrat več, kot letos. 

S tem ne smemo biti zadovoljni, opozarja Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa. "Kljub temu, da so posledice nekoliko manjše, je trend upadanja pri najhujših in smrtnih nesrečah, vendar generalno gledano pri vseh prometnih nesrečah alkohol še vedno ostaja prisoten pri vsaki deseti." 

Alkoholizirani vozniki so prometno nesrečo povzročili najpogosteje zaradi neprilagojene hitrosti, nepravilne strani oz. smeri vožnje in zaradi premikov z vozilom. 

Povprečna alkoholiziranost voznikov pa 0,67 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar je nekoliko več kot v preteklih letih. Se pa v vseh letih giblje med 0,62 - 0,69. Dovoljena meja je 0,24. "Ko opravljamo presoje prometnih nesreč, ko vidimo, da ni bilo niti sledi zaviranja in ko si prvič na takemu dogodku, se zavedaš, da je odgovornost na nas, ki se s tem ukvarjamo, da ozaveščamo in opozarjamo," pojasni direktorica. 

Pod vplivom alkohola sta vsak deseti povzročitelj nesreče in vsak tretji, ki povzroči smrtno nesrečo. 

Meja 0,24 je problematična

Družinska terapevtka Anica Pišl, že 30 let pomaga alkoholikom in njihovim družinam. Pri Agenciji za varnost prometa se ukvarja tudi z rehabilitacijskimi programi, ki se jih udeleži okoli 6000 voznikov oz. prometnih prekrškarjev na leto. Vozniki na delavnicah so jezni na policiste, ker jih odkrijejo. Pravi, da smo kot država nekako odgovorni za to, kaj dogaja na cesti. "Ljudje so si zapomnili 0,5 in rečejo na delavnicah, saj nisem toliko napihal. Samo 0,52, kar je malo čez. Čisto malo čez, pomeni, da so vam odvzeli vozniško, to je veliko. Čez en promil alkohola po starem."  Problematična je zakonsko določena meja 0,24, pravi. "Ker za to lahko spiješ več kot eno pivo, vsaj moški. Pri drugem pivo poročajo oz. oni tako rečejo, da se jim 'odpre'." 

Pri voznikih, ki večkrat pijejo, je večja možnost, da bodo kaj naredili, ker so adaptirani in imajo občutek, da so čisto v redu. "Ta visoka toleranca, da si bolj dec', če ga bolj neseš, to spodbuja pitje. Če imaš visoko toleranco, si moral nekje trenirati. Ko zavore več ne primejo, ko hočeš nehati, je pa res rizičen vzorec uživanja. Če nadaljuješ, greš po poti odvisnosti."

Po mnenju Anice Pišl imamo v našem okolju zelo malo preventivnih stvari, "ker so alkoholni lobiji močnejši in finančno bolj podprti." 

Večine - ki vozijo vinjeni - ne izuči

Tudi v okviru društva Žarek upanja organizirajo delavnice. Tisti, ki imajo pogojno vozniško, ker so naredili prekršek zaradi alkoholiziranosti, hodijo k njim dve leti na terapevtske delavnice. Doslej je ozdravljeni alkoholik Mijo Levačič na delavnicah srečal samo dva uspešna primera, ki sta spremenila način življenja. Ocenjuje, da ljudje pod vplivom alkohola naredijo zelo veliko prekrškov. Tudi sam priznava, da je v preteklosti, ko se je boril z odvisnostjo od alkohola, vozil pijan. Zdaj že 36 let abstinira. "V službi nisem imel težav, so tolerirali moj alkoholizem. Vsak dan sem 27 kilometrov vozil delavce. Pa sem razbil služben avto, sem se prevrnil." 

Večine ne izuči. "So imeli prometne nesreče, pa so imeli majhnega otroka v avtu, pa pijan, da ni mogel hodit. Pa obljubi, da zdaj več ne bo pil." Vsi obljubljajo, da se bodo spremenili. "Večina reče - hvala lepa, jaz sem svoje odslužil, grem naprej. Ljudem damo možnost, jim pomagamo, pa ne želijo spremembe." 

Svojci izgubo bližnjega težko sprejmejo

Kakršnakoli nesreča se zgodi in pride do nenadne smrti v prometni nesreči, je to za svojce travmatska izkušnja. Svojci, ki so nekoga izgubili zaradi vinjenega voznika, to težko sprejmejo, pojasni Kaja Kobal z Zavoda varna pot, kjer nudijo psihološko podporo in pomoč ljudem, ki so jih zaznamovale posledice prometnih nesreč. "Če pa se to zgodi zaradi povzročitelja, ki je bil pod vplivom alkohola, je to nesprejemljivo za žrtve, ker to v resnici ni nesreča, kot jo poznamo. Nekdo se je zavestno odločil in sedel za volan, po tem, ko je spil ena, dva, tri, deset kozarcev." 

Tudi povzročitelji težko živijo s tem. "Ta dogodek oz. ta dan jih za vedno zaznamuje. Morajo za vedno nositi v sebi dejstvo, da so nekoga zaradi neke malomarnosti prikrajšali za življenje." Smo preveč tolerantni do alkohola v prometu? Definitivno, odgovarja Kaja Kobal. "Čisto vest imaš lahko le s čisto nulo v krvi in si najbolj odgovoren. Da se zavedamo, ko se vključujemo v promet, da nismo odgovorni le zase, temveč tudi za ostale."

Mladi bolj odgovorni

Po besedah Simone Felser letos izstopa 14-letni voznik motornega kolesa, ki je na kraju prometne nesreče tudi umrl. "Vsebnost alkohola je bila 1,47, kar je skrb vzbujajoče." Zaznavajo prisotnost in najhujše posledice tudi pri mlajših, niso pa te v porastu ali v kritičnem obsegu. Pri mladih opazujejo bolj odgovorno obnašanje v prometu, stalno se zmanjšuje delež mladih povzročiteljev prometnih nesreč, kjer je prisoten alkohol. "V primeru, da uživajo alkohol izberejo alternativo pri prevozu, da vedo, da alkohol ne sodi v promet," pojasnjuje direktorica agencije. Temu doda Kaja Kobal, da mladi določijo nekoga, ki bo tisti večer voznik in ne bo pil. "Odrasli bi se morali nekako zgledovati." 

Kako ukrepati?

Da je dostopnost do alkohola mladoletnim osebam problematična, pravi Felser. Pa tudi točenje alkohola osebam, ki že kažejo znake opitosti, namesto, da bi naredili piko in rekli, to je dovolj. Kazni so del uspešnosti zgodbe, da se zmanjša obseg, meni. Pomembna je tudi 

pogostost nadzora, da vemo, da policija ustavlja in da bo treba opraviti test. "Tudi, če gremo na dogodke, kjer bo alkohol, da že takrat razmišljamo o alternativi, kako bomo prišli domov, da si ne postavljamo mejo tolerance do kje lahko, ampak da rečemo brez prisotnosti alkohola grem za volan." Agencija ozavešča - skupaj s policijo - preko treh nacionalnih preventivnih akcij. Policija je opravila do 31. oktobra opravila alkotestov 344.483, pozitivnih je bilo 8.566.

Se dovolj zavedamo, da alkohol ne sodi v promet? "Zmanjša se reakcijski čas, poveča se občutek samozavesti in prihaja do bolj kritičnih situacij. Vozniki bodo prej pospeševali, ali zavirali, menjali vozni pas. V naslednji fazi ne bodo upoštevali pravila prednosti, ne bodo prilagodili hitrosti razmeram na cesti, ker jih težko ocenijo. Ko je tema, težje opazijo pešča. Zelo hitro lahko nastane kritična situacija."