Vrhovno sodišče je marca odločilo, da je referendum treba ponoviti. Razlog zanj, ki ga je navedel vrhovni sodnik Erik Kerševan, pa, da je bila vladna "referendumska kampanja nedopustno enostranska", saj so v "njej poudarjali le pozitivne posledice uveljavitve zakona o drugem tiru in negativne, ki bi izvirale iz zavrnitve zakona, ne pa tudi morebitnih tveganj, ki jih prinaša uveljavitev". Zaradi te odločitve je še isti dan s funkcije predsednika vlade odstopil Miro Cerar.
O čem bodo odločali volivci? Ali so za oziroma proti Zakonu o drugem tiru. Zakon bo padel le, če bo proti glasovala vsaj petina, kar je 342.824 volivcev.
Cena in trasa
Ključna očitka vladnemu projektu drugega tira: trasa in cena.
Investicijska vrednost drugega tira je ocenjena na 961 milijonov evrov. Če k temu prištejemo še vso dokumentacijo in odkupljena zemljišča v višini 55 milijonov evrov, ta skupaj znaša 1,02 milijarde evrov.
Cena se je spreminjala. Najprej je bila izhodiščna cena 1,4 milijarde evrov, nato so jo oklestili na 1,2 milijardi, zmanjšali na 984 milijonov in zasidrali pri 961 milijonih evrov brez že porabljenega denarja za zemljišča in dokumentacijo.
Veliko kritik je požel finančni model, predvsem zaradi sofinanciranja Madžarske v višini 200 milijonov evrov. Še vedno ni jasno, kaj bo Madžarska dobila v zameno. Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben je septembra lani v rubriki Fokus zatrdil, da pasti in dogovorov pod mizo ni. "Lastništvo v Luki Koper ni na mizi, same koncesijske pogodbe ne bomo podpirali, sama infrastruktura ne pride v last tuje države in tudi prednostnega dispečiranja si ne moremo dovoliti, ker nam to prepovedujejo Evropske direktive."
Do zdaj so pridobili 153 milijonov evrov evropskega denarja. 44,3 milijona evrov za pripravljalna dela, 109 milijonov za gradnjo predorov iz tako imenovanega blending razpisa.
Decembra lani so s podjetjema Kolektor CPG in Euroasfalt BIH podpisali pogodbo za gradnjo dostopnih cest v višini 14,5 milijona evrov z odložilnim pogojem. To pomeni, da bi gradnjo začeli šele z uveljavitvijo Zakona o drugem tiru. Kljub temu pa je družba 2TDK konec aprila Ministrstvu za infrastrukturo in Ministrstvu za finance predala Investicijski program projekta. Ta je podlaga za začetek pripravljalnih del še pred uveljavitvijo Zakona o drugem tiru. Naloge investitorja bo namesto 2TDK, ki je ustanovljen z Zakonom o drugem tiru, do uveljavitve zakona izvajala Direkcija za infrastrukturo.
Podjetje 2TDK bo pridobilo koncesijo za upravljanje drugega tira za 45 let.
9 vlad in 9 ministrov
Obstoječa trasa je ena od 17 tras, ki so jih preučevali. Izbrana trasa je bila osnova za Državni lokacijski načrt, sprejet leta 2005 v času vlade Janeza Janše.
Avtor trase je SŽ – Projektivno podjetje Ljubljana, ki je izdelalo projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Obsega kar 200 map. SŽ – Projektivno podjetje je na projektu skupaj s konzorcijem družb zaslužilo 28 milijonov evrov, ali polovico tega kar so za drugi tir porabili do zdaj.
Gradbeno dovoljenje so pridobili leta 2016.
Znana so preigravanja o tirnosti. Sprva je bil zamišljen enotirni, nato dvotirni, pa spet enotirni in zdaj dvotirni drugi tir.
Popolne dvotirnosti takoj ne bo, ker zato še nimajo gradbenega dovoljenja. Septembra smo v Fokusu razkrili, koliko bo v resnici stal dvotirni drugi tir. Na vprašanje koliko ocenjujete, da bo dodaten strošek za dvotirnost, torej razširitev treh predorskih servisnih cevi v polni profil, pa je Edmund Škerbec iz SŽ – Projektivnega podjetja odgovoril: "Moramo narediti še tir, pa še dva viadukta, in pa en daljši predor. 300 do 350 milijonov evrov, to je zdaj zelo na pamet."
Ali, vrednost dvotirnega drugega tira bo milijarda 300 tisoč evrov!
Izbrana trasa je dolga 27 kilometrov. 20,3 kilometre bo dolgih 8 predorov, na trasi bosta 2 viadukta, 2 mostova in ena galerija.
Zvrstilo se je 9 vlad in 9 ministrov. Vsaka vlada je poskrbela za nove študije. Izstopata Pahorjeva vlada s Patrickom Vlačičem – 65 strokovnih podlag za 35 milijonov evrov. Cerarjeva s Petrom Gašperšičem 51 podlag za 2,3 milijona evrov. (september 2017)
Kar šest različnih institucij je vodilo projekt drugega tira.
Na seznamu študij, revizij, recenzij, poročil, raziskav, ki so nam ga posredovali iz Direkcije za infrastrukturo, je 182 dokumentov. Študija v študijo, nekatere tudi delno prepisane. Tako da smo za iste odstavke plačevali tudi večkrat. Skupaj nas je vse to stalo 48,3 mililjona evrov (september 2017).
Primer. Za geološke raziskave so plačali 5,1 milijona evrov. Nato so jeseni naročili vnovične za 3,1 milijona evrov. Obakrat je razpis dobil Gradbeni inštitut ZRMK skupaj s sedmimi podjetji. Skupaj je ZRMK, ki je v lasti DRI-ja, za raziskave zaslužili 8 milijonov evrov.
DRI bo ključen pri drugem tiru. 40 gradbenikov, geodetov, strojnikov, elektro inženirjev bo 7 let operativno delalo na terenu. Njihov zaslužek pa bo po besedah generalnega direktorja DRI-ja Jurija Kača: "2,61 procenta od končne vrednosti projekta, po današnji oceni je to okoli 25 milijonov evrov." Za lažjo predstavo, 3,6 milijona evrov na leto.
Trenutna realnost
80 do 100 vlakov na dan vozi bencin, plin, kerozin, avtomobile, sadje, zelenjavo, ali skoraj vse kar pride v Luko. Zaradi namnoženih postankov, povprečno šest, po obstoječi 45 kilometrski trasi od Divače do Kopra vozijo tudi od 3 do 5 ur. Povprečna hitrost je 35 kilometrov na uro, pa čeprav 32 lokomotiv, ena je vredna 5 milijonov evrov, zmore hitrost 230 kilometrov na uro.
Obstoječi tir, dolg 31,4 kilometra med Prešnico in Koprom, je zgradila Luka Koper s svojim denarjem, brez proračunskih sredstev. Danilo Petrinja, takratni direktor Luke Koper je v knjigi Gradnja Luke in železniške proge Koper–Prešnica zapisal: "Slovensko vodstvo je gradnjo železniške proge Koper–Prešnica odklanjalo iz naslednjih razlogov: niso verjeli v ekonomsko upravičenost in rentabilnost gradnje pristanišča in železniške proge." Tir so zgradili v treh letih. Otvoritev proge je bila 2. decembra 1967.
Progo so zgradili za milijon 400 tisoč ton tovora, danes ga prepeljejo deset krat več, 14 milijonov ton. Pretovorjen milijon ton v pristanišču ustvari 450 novih delovnih mest v logistiki, od pristanišča pa živi več kot 400 podjetij.
23 let je od Nacionalnega programa razvoja železniške infrastrukture, ki je določal, da mora biti 2. tir zgrajen do leta 2010. Načrt dokončanja drugega tira je bil še jeseni leto 2027.
Avstrijci so 130-kilometrsko dvotirno železniško progo med Gradcem in Celovcem začeli graditi že leta 1999. Projekt so začeli načrtovati leta 1995 tako kot Slovenci, le da je petkrat večji. V 18 letih dela so stroške povečali za zgolj 200 milijonov od prvotnih osnutkov. Celotno progo, skupaj s Koralpskim predorom, ki je dolg 33 kilometrov, po njem pa je celotna proga dobila tudi ime, naj bi končali leta 2024. Na progi bo 11 predorov v dolžini 50 kilometrov, 12 novih in 10 prenovljenih postaj. |
Preberite še:
Drugi tir: že zdaj so tu opozorila o možnosti korupcije in gradbeno prenapihnjenem projektu
KOMENTARJI (523)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.