Na Univerzi v Ljubljani je 6.000 zaposlenih, dodatke, višje od 30.000 evrov bruto v treh letih, je prejelo 210 profesorjev in njihovih ljudi. Da vedno najdejo načine, kako si zvišati plačo, konkretno našteva sogovornik. Nenamenski denar iz projektov, izkoriščanje univerzitetnega okolja za svojo tržno dejavnost, ki se zažira v osnovno javno-pedagoško dejavnost, zato dvojna plačila za eno delo, na koncu pa visoki honorarji in nagrade iz naslova delovne uspešnosti za tržno dejavnost, izplačujejo si tudi visoke nadobremenitve namesto zaposlitev raziskovalcev.
"Če se upreš, imaš hitro posledice, nisi več zaželen. Ko bo naslednji projekt, naslednje financiranje, ne boš obdržal svoje službe. Da sploh nekoč dobiš pedagoško delo, moraš kimati, vse moraš podpreti, biti lojalen."
Univerza pravi, je izkoristila avtonomijo, da z denarjem razpolaga tako, kot se njim zdi. "Torej ne gre za svobodo pri raziskovanju, gre za svobodo razporejanja javnega denarja."
"Če želiš res biti avtoriteta etike in morale, kot akademski svet trdi, da je, potem moraš nekaj za to narediti. V zadnjih letih je bilo že toliko afer, da bi moralo biti že vsakemu v družbi jasno, da akademski svet ni instanca etike in morale. Mislim, da jim moramo nastaviti ogledalo in jih poklicati k odgovornosti."
V spodnjem videu prisluhnite daljšemu pogovoru z nekdanjim zaposlenim na Fakulteti za elektrotehniko.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.