Volišča najbolj oblegana na plebiscitu, največ predčasnih glasov na tokratnih volitvah

Medtem ko volilna udeležba na volitvah v zadnjih letih vztrajno pada, pa so se volivci najbolj množično odpravljali oddat svoj glas leta 1992, ko so na isti dan, 6. decembra, izbirali med kandidati za predsednika republike in strankami za DZ. Šlo je za prve predsedniške in prve parlamentarne volitve v samostojni Sloveniji.

A ne glede na to, da so volitve potekale na isti dan, je bila volilna udeležba različna. Volitev za predsednika države se je udeležilo 1.280.252 volivcev oz. 85,84 odstotka volilnih upravičencev, medtem ko je med listami izbiralo skoraj 92.000 volivcev manj, udeležba je bila nižja za 0,24 odstotne točke. Prvih predsedniških volitev, na katerih je slavil Milan Kučan, se  je tako udeležilo največ ljudi doslej. Nato je volilna udeležba tako na parlamentarnih kot na predsedniških volitvah vztrajno padala.

Leta 2004 je na volitvah v DZ svoj glas prvič oddalo manj kot milijon ljudi. Volilna udeležba na parlamentarnih volitvah pa je bila najnižja leta 2014, ko se je na volišča odpravilo 886.124 ljudi oz. le dobra polovica (51,7 odstotka) volilnih upravičencev. Tudi na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so bile leta 2018, se je na volišča podalo manj kot milijon ljudi oz. 52,6 odstotka vseh, ki bi lahko glasovali.

Še nižja je udeležba na predsedniških volitvah. Na zadnjih leta 2017 je v drugem krogu, ko so volivci izbirali med Borutom Pahorjem in Marjanom Šarcem, volilo 42,13 odstotka upravičencev, kar je najmanj doslej na predsedniških volitvah.

Še nižja je bila udeležba na četverih evropskih volitvah. Na nobenih od njih ni dosegla 30 odstotkov, leta 2014 pa se je volitev za Evropski parlament udeležila manj kot četrtina volilnih upravičencev. Na lokalne volitve pa se po navadi odpravi okoli polovica upravičencev, leta 2014 le 43,62 odstotka.

Obiskanost referendumov: članstvo v EU podprlo skoraj 90 odstotkov volivcev

V samostojni Sloveniji je do danes potekalo 24 referendumov. Več kot 60-odstotno udeležbo smo imeli leta 2003 na referendumu o članstvu Slovenije v Evropski uniji in zvezi Nato. Članstvo Slovenije v EU je podprlo 89,64 odstotka volivcev, ki so se takrat udeležili referenduma, članstvo v Natu pa malce manj, 66,08 odstotka. 

Med bolje obiskanimi je bil tudi referendum o noveli zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic leta 2007. Svoj glas je oddalo 57,98 odstotka volilnih upravičencev, večina (71,12 odstotka) jih je glasovalo proti noveli zakona.

V družbi najslabše obiskanih referendumov je med drugim referendum o arhivih iz leta 2014 (11,74 odstotka volivcev), pa tudi referendum o zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper. Tega je predlagal Vili Kovačič, referendum pa ni dosegel kvoruma. Ta je bil uzakonjen leta 2013. Do takrat je namreč veljalo, da je bil določen zakon na referendumih potrjen ali zavrnjen, če so volivci tako odločili z večino glasov, udeležba pa pri tem ni bila pomembna. Po uveljavitvi kvoruma je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, in sicer pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev (okoli 340.000). 

Od leta 2013 je bil kvorum dosežen na dveh referendumih: na referendumu o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2015) in lanskem referendumu o spremembah zakona o vodah. 

Udeležilo se ga je 46,46 odstotka volilnih upravičencev. S skoraj 87 odstotki glasov proti so volivci odločno zavrnili zakon. Najvišjo udeležbo nasploh smo sicer zabeležili na plebiscitu o samostojnosti Slovenije, ki je potekal 23. decembra 1990. Takrat je bila volilna udeležba 93,2-odstotna, nekaj več kot 95 odstotkov volivcev pa se je odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo.

Na prvih volitvah predčasno oddanih 7330 glasovnic, tokrat v dveh dneh že več kot 84 tisoč

Že drugi dan predčasnega glasovanja pa je jasno, da bodo tokratne volitve rekordne po predčasno oddanih glasovih. Prvi in drugi dan skupaj se je predčasnega glasovanja udeležilo 84.209 oz. 4,97 odstotka vseh volilnih upravičencev, je danes sporočila Državna volilna komisija.  Med preteklimi parlamentarnimi volitvami je največ ljudi svoj glas predčasno oddalo leta 2014, ko se je na volišča predčasno odpravilo 66.754 oz. 3,96 odstotka volivcev. Takrat so volitve potekale sredi poletja. Na volitvah v DZ leta 2018 pa je predčasno glasovalo 53.158 ljudi oz. 3,10 odstotka upravičencev. Denimo na prvih parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji je svoj glas predčasno oddalo le 7330 ljudi.

Med referendumskimi odločanji pa je bilo največ predčasno oddanih glasovnic julija lani, na referendumu o vodah. Takrat se je predčasno opravilo glasovat 84.196 volivcev oziroma 4,96 odstotka vseh upravičencev.