Kakšen vpliv ima Nova Slovenija na Darsu?

Valentin Hajdinjak je bil ob imenovanju za predsednika uprave Darsa podpredsednik NSi. Na položaj ga je imenovala vlada Janeza Janše. Hajdinjak je z Janšo sodeloval že v prvi njegovi vladi, ko je bil od leta 2005 do 2008 tiskovni predstavnik vlade. Hajdinjak je 'preživel' kadrovske menjave sedanje vlade Roberta Goloba.

Hajdinjak je sicer za rubriko 24UR Fokus povedal, da nikoli ni bil profesionalni politik. Da je danes zgolj član, tako kot preostalih 9000 članov NSi, pa je sporočilo stranke, v kateri danes nima nobene funkcije. Hajdinjak živi v najetem stanovanju v Šiški, ki je v lasti Marka Pogorevca, nekdanjega direktorja Policije in vplivnega simpatizerja NSi. Spomnimo se ga iz predsedniških volitev, ko je bil šef Peterletovega štaba.

Hajdinjak stranko tudi finančno podpira. Je med devetimi posamezniki, ki so stranki lani donirali višji znesek, skoraj štiri tisoč evrov. In kako poskrbi, da ne prihaja do konflikta interesov? "Odločitve, ki so pomembne za prihodnost družbe, sprejema uprava."

NSi-jevi kadri v Darsu

Slabo leto pozneje se je Hajdinjaku na Darsu – kot direktor področja vzdrževanja – pridružil še en član NSi Damijan Jaklin. V Janševi vladi državni sekretar na ministrstvu za obrambo, ko ga je vodil Matej Tonin, sicer prvak Nove Slovenije. Jaklin je bil razrešen z mesta direktorja na nižje delovno mesto, ampak ostaja zaposlen na Darsu.

Nekateri razpisi na Darsu so povezani tudi s stranko NSi. To je na primer fotografija z obiska v Riku Ribnica, na njej je Matej Tonin, prvak NSi, ki ji pripadata tako Hajdinjak kot Jaklin. Fotografiran je pred novim, še nedobavljenim kamionom Darsa.

Člani NSi v hotelu podjetnika Enesa Draganovića

Kot smo razkrili v rubriki 24UR Fokus in Dejstva, nas je več virov in sogovornikov opozorilo, da na Darsu aktualni javni razpis poteka na način, da se favorizira največjega med ponudniki avtovleke. Gre za avtovleko znanega žalskega podjetnika Enesa Draganovića? Da ne drži in da ga ne zanima ves posel, nam odgovarja Draganović. "Vsakemu je treba dati en kos pogače," pravi in zavrača očitke, da ga na Darsu favorizirajo. Prav tako zanika poznanstvo s Hajdinjakom.

In prav v Draganovićevem hotelu je junija letos zasedal Svet Nove Slovenije s celotnim vodstvom stranke na čelu. Z računa, ki so nam ga poslali, je razvidno, da so za najem dvorane plačali 162, za 20 porcij prigrizkov pa še 410 evrov.

Ribič iz Elektra Ljubljana v upravo Darsa

V upravi Darsa od januarja letos sedi Andrej Ribič, sicer vidni član Gibanja Svobode. Leta 2021 so ga razrešili z mesta predsednika uprave Elektra Ljubljana. Ribič je zatrjeval, da je njegovo zamenjavo zahteval takratni infrastrukturni minister Jernej Vrtovec, danes predsednik sveta stranke Nova Slovenija, neposredno pa naj bi njegov odhod zahteval generalni sekretar SDS Borut Dolanc v prostorih poslanske skupine te stranke. Vrtovec je Ribičeve obtožbe zanikal. Ribiča je kot vršilec dolžnosti začasno nasledil Marjan Ravnikar iz, kot navajajo Finance, kroga NSi. Trenutno je predsednik uprave Urban Likozar. 

Bazen Tonina in družine

Leta 2021 so na portalu Necenzurirano razkrili, da na dvorišču družinske hiše v Zgornjem Tuhinju v občini Kamnik, ki je v lasti nekdanjega obrambnega ministra in predsednika NSi Mateja Tonina in članov njegove družine, gradijo bazen in pri tem kršijo gradbene in okoljske predpise. Uradni investitor je bil Toninov oče Vojko Tonin. Pridobil je dovoljenje za bazen in zunanjo ureditev z opornimi zidovi, in sicer za "enostaven in nezahteven objekt". A gradnja naj bi potekala v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem. Sporna je bila namreč višina opornega zidu, ki bi moral biti visok največ dva metra, je bil pa že na prvi pogled precej višji.

Za pripravo projektne dokumentacije in vloge za izdajo gradbenega dovoljenja je najel arhitekta Jerneja Marklja, člana NSi. V istih dneh je Markelj postal podžupan občine Kamnik, zadolžen za področje urejanja prostora. Občino Kamnik vodi Matej Slapar, svak Mateja Tonina in zet Vojka Tonina. 

Tonin je takrat pojasnil, da gradijo bazen s teraso. Tonin je portalu po telefonu povedal, da so gradbeno dovoljenje čakali dve leti. Kasneje je upravna enota Kamnik Tonina postavila na laž. Na gradbeno dovoljenje namreč niso čakali dve leti, kot je trdil sam, hkrati pa je iz odgovora mogoče razbrati še, da Toninovi kršijo gradbeno dovoljenje.

Zavod Iskreni in sporen razpis

Leta 2021 je bil Zavod Iskreni eden od 'zmagovalcev' javnega razpisa, v sklopu katerega je ministrstvo za delo dva milijona evrov namenilo za pomoč ranljivim skupinam. Zavod s krščanskimi vrednotami je na razpisu prejel 130.200 evrov. V oči je bodlo dejstvo, da je eden od ustanoviteljev zavoda ravno tedanji minister za delo Janez Cigler Kralj. Cigler Kralj je skupaj s soprogo v zavodu vodil e-priprave na zakon. Na ministrstvu so takrat pojasnili, da Cigler Kralj na delovanje zavoda, v katerem opravlja le prostovoljno delo, nima nobenega vpliva. KPK v primeru dodelitve razpisnih sredstev zavodu Iskreni ni ugotovil kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Je pa ugotovil, da tovrstne situacije lahko predstavljajo realno korupcijsko tveganje.

Podgoršek – pozabljen račun za spanje v Merlakovem hotelu

Aprila lani, malo pred parlamentarnimi volitvami, je odstopil minister za kmetijstvo iz vrst NSi Jože Podgoršek. Razlog je bilo medijsko razkritje, da ob odhodu iz hotela Bohinj, kjer je s soprogo preživljal oddih ob koncu tedna, ni poravnal računa za bivanje v vrednosti 800 evrov.

Podgoršek je sprva trdil, da se je zgodila napaka, saj da so se v hotelu dogovorili, da mu račun pošljejo po pošti, ker se jima je z ženo mudilo. A se je pozneje izkazalo, da je ministrov račun poravnala družba KŽK Kmetijstvo. Tako so namreč trdili v KŽK. To podjetje je bilo v lastništvu Damiana Merlaka, ki pa je tudi lastnik hotela Bohinj, kjer je Podgoršek prenočeval konec januarja 2021. 

Komisija za preprečevanje korupcije je Podgorškovo vlogo predala tožilstvu, ker je zaznala sume storitve kaznivega dejanja. Portal Necenzurirano pa je pozneje še razkril, da se je Podgoršek z družbo KŽK dogovarjal tudi o nakupu skoraj sto let stare nepremičnine v Srednji vasi pri Kamniku. Želel jo je prodati po visoki ceni, za več kot 200.000 evrov.

Vzponi in padci med NSi in SDS

NSi je bila doslej članica štirih vlad, v vsaki je sodelovala s SDS. Prvo vlado, kjer sta stranki sodelovali, je leta 2000 vodil Andrej Bajuk. Nato je leta 2004, ko je volitve dobila SDS z Janezom Janšo na čelu, v vlado vstopila tudi NSi, a je štiri leta pozneje ostala pod parlamentarnim pragom. Zaradi tega je z vrha stranke odstopil Bajuk, za novo predsednico pa je bila potrjena Ljudmila Novak. Ta je pozneje spomnila, da je bil največji očitek podmladka NSi, v katerem so bili med drugim Tonin, Vrtovec in Robert Ilc, prevelika odvisnost in navezanost stranke na SDS.

Novakova si je z mlado ekipo okoli sebe čez tri leta priborila ponoven vstop NSi v parlament. Znova so vstopili v vlado z SDS, kjer so ob boku SDS edini do konca vztrajali, potem ko so koalicijo zapuščale stranke zaradi objave poročila KPK o premoženju takratnega predsednika vlade in šefa SDS Janeza Janše. Med SDS in NSi se je javno zakresilo leta 2014, ko je NSi podprla novelo zakona o arhivih, ki pa ji je SDS nasprotoval in je proti njej tudi vložila referendum. Janša je takrat med drugim na Twitterju označil glasovanje NSi o arhivski noveli kot sramoto te stranke.

Odločno pa se je začela NSi odmikati od SDS potem, ko so Novakovo aprila 2016 izžvižgali na zborovanju za obrambo Slovenije, saj je opozorila, da mora biti na desnici več demokracije. Nekaj mesecev pozneje je Novakova sporočila, da NSi ne bo šla v koalicijo z SDS, dokler jo bo vodil Janša.

A je dve leti pozneje vodenje NSi prevzel Tonin, saj se je Novakova ob izgubljanju javnomnenjske podpore stranki poslovila s funkcije predsednice NSi. Čeprav je Janša še nekaj let prej Tonina označil za Kučanovega sina ter s tem spomnil na Toninovo glasovanje v DZ leta 2012, da Kučan ohrani dodatke k pokojnini, so Krščanski demokrati marca 2021 še četrtič vstopili v vlado Janeza Janše.

So bile pa Janševe puščice takrat usmerjene bolj proti nekdanji predsednici NSi Novakovi, ki se je po evropskih volitvah 2019 vrnila v Bruselj in ne skopari s kritikami na račun Janše in njegovega načina vladanja. Novakova pa je v javnem pismu marca 2021 okrcala tudi svoje vrste. Kot je takrat zapisala, jo žalosti, da so mnogi kristjani del črede, ki naseda manipulacijam in "slepo sledi nekomu, ki ni ne demokrat, ne kristjan in tudi desnica ne, kvečjemu skrajni desničar".

"Žalosti me tudi to, da je tudi na desnici toliko pragmatičnosti, kot smo jo večkrat na volitvah ugotavljali ali celo očitali drugi strani. Ni pomembno, kaj kdo dela in ali se ob tem ogroža demokratične temelje, važno je, da se razdeli veliko denarja, pa čeprav ta denar ni naš in prihaja prav iz Bruslja, po katerem je tako priročno pljuvati," je takrat zapisala. 

Trenja med NSi in SDS v Golobovi vladi

Vidna trenja med SDS in NSi so se v Golobovi vladi začela ob delitvi mest opozicije v parlamentarni komisiji za nadzor javnih financ (KNJF) in komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS). SDS zaradi nestrinjanja s porazdelitvijo mest še ni imenovala svojih članov. V začetku letošnjega aprila se je Svoboda začasno odpovedala dvema mestoma v KNJF v prid NSi, ki ima zdaj v komisiji štiri mesta.

To je naletelo na ostre besede šefa stranke SDS Janeza Janše. "Dejstvo pa je, da stranke Nove Slovenije murgeljska koalicija svobodnjakov SD in Levice ne potrebuje v vladi, ampak kot zaveznika v opoziciji." V SDS pa so nezadovoljni, ker NSi ne želi prispevati treh podpisov za ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi se poglobila v posle Gen-i, ko ga je še vodil predsednik vlade Robert Golob.

V NSi so se takrat odzvali, da spora med strankama ni. "V opoziciji sta dve samostojni stranki, na kar se očitno vsi še niso navadili." Je pa Tonin leto prej izjavil, da NSi ne bo več sodelovala v vladah, ki jih bo vodil Janez Janša, bo pa sodelovala v vladah, kjer bo zraven SDS.