V Ilirski Bistrici ni izrednih razmer zaradi migrantov, kot trdi Bogovič

V Dejstvomeru smo izjavo Franca Bogoviča označili kot previdno, saj iz PU Koper sporočajo, da izrednih razmer zaradi migrantov v Ilirski Bistrici ni, kljub temu pa podatki potrjujejo, da se je v prvih treh mesecih povečalo število ilegalnih prehodov meje, bilo jih je 251.

Marca se je na Policijski upravi (PU) Koper število ilegalnih prehodov močno povečalo, obravnavali so 217 oseb, predvsem iz Pakistana in Afganistana, lani marca pa 93. Letos so obravnavali 42 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje, 19 osumljencem so odredili pripor.

Sicer pa je največ, kar tretjino, ilegalnih prehodov, obravnavala Policijska uprava (PU) Novo mesto, sledita PU Ljubljana, na tretjem mestu je šele PU Koper, kamor sodi tudi Ilirska Bistrica, zato izrednih razmer (zaenkrat) ni.

Število ilegalnih prehodov letos bolj strmo narašča kot lani.  

Število ilegalnih prehodov meje se je povečalo za 148,3 odstotka

Popolnoma ne drži niti Bogovičeva izjava, da "se stanje ilegalnih prehodov povečuje, naštejemo jih več deset dnevno".

Število ilegalnih prehodov meje se je v primerjavi z enakim obdobjem lani, torej od 1. januarja do 31. marca, povečalo za 148,3 odstotka. Slovensko mejo je ilegalno prešlo 1.639 migrantov, lani 660. Kljub skokovitemu povečanju v povprečju mejo prečka 20 migrantov, in ne nekaj deset dnevno, kot navaja Bogovič.

V prvih treh letošnjih mesecih je 699, v enakem obdobju lani 559 ilegalnih migrantov zaprosilo za mednarodno zaščito, največ Alžircev in Maročanov. Po nastanitvi v azilnem domu večina nadaljuje pot v svoje ciljne države.

Na mejnih prehodih so zavrnili 1.234 ali 13,9 odstotka več državljanov tretjih držav kot lani, od tega večino na meji s Hrvaško.

Avstrijci še naprej nadzorujejo mejo

Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška imajo notranji mejni nadzor zaradi izjemnih okoliščin – migrantske krize, ki se je začela leta 2015. Nadzor na svojih mejah zaradi stalne teroristične grožnje opravlja tudi Francija.

Evropski poslanci pa želijo zaostriti časovne omejitve in pogoje za nadzor notranjih meja znotraj schengenskega območja. Torej, da se mora začetno obdobje mejnega nadzora s trenutno določenih šestih mesecev omejiti na dva, kakršnokoli podaljšanje pa na največ eno leto, namesto trenutnih dveh.

Do novembra pa želi mejo nadzirati Avstrija, ker da je število nezakonitih migrantov še vedno previsoko. Da je to nepotrebno, pa trdi slovenski notranji minister Boštjan Poklukar: "Tak ukrep je neupravičen in nesorazmeren in ni nobenega razloga zanj," ker da Slovenija zelo dobro in učinkovito varuje schengensko mejo.

Prav zato smo nosilcem list na majskih volitvah, ki so se po marčni raziskavi Mediane uvrstili med prvih osem, zastavili vprašanje: "Zakaj je ali ni smiselno stališče Evropskega parlamenta, da je treba skrajšati začasni nadzor na mejah in maksimalno obdobje možnega podaljšanja v primeru izrednih razmer, kakršna je bila migrantska kriza?"