Za kilogram kave danes delamo 33 minut manj kot pred vstopom v EU, za kilogram kruha 8 minut manj, za časopis pa medtem 4 minute dlje. S povprečno mesečno plačo pa, predvsem na račun podražitev, moramo biti za poln rezervoar goriva in zavojček cigaret v službi dlje kot pred vstopom v EU.
Povprečno zaslužimo 710 evrov več
Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji je januarja leta 2003 znašala 244.095 SIT, januarja letos pa 1.729,15 evra. Če slovenske tolarje pretvorimo v evre po enotnem menjalnem tečaju 239,64 SIT za evro, lahko izračunamo, da se je povprečna mesečna bruto plača v 16 letih zvišala za 710 evrov. Statistični urad RS (Surs) ob tem ugotavlja, da so se cene dobrin zviševale počasneje kot plače.
Vstop Slovenije v Unijo je blagodejno vplival tudi na gospodarsko rast. Izrazito se je povečala menjava blaga in storitev s tujino, bruto domači proizvod se je od vstopa v EU do danes zvišal za 20.280,10 milijona evrov.
Največ izvozimo in uvozimo na evropske trge
Blagovna menjava Slovenije s tujino narašča. Samo v države članice EU je Slovenija lani izvozila 77,1 odstotka vsega blaga, iz njih pa uvozila 78,3 odstotka vsega blaga. Izvoz je bil lani v primerjavi z letom 2017 višji za 9,2 odstotka, uvoz pa za 11,0 odstotkov.
Počitnice si lahko privošči vse več Slovencev
Na enotedenske počitnice zdoma se je leta 2017 lahko odpravilo 72 odstotkov družin. Kar je največ od leta 2005, odkar Surs izračunava ta podatek. Največ si lahko privoščijo družine iz osrednje Slovenije, najmanj pa tisti, ki živijo v enočlanskem gospodinjstvu na Koroškem. Najbolj priljubljena počitniška destinacija ostaja Hrvaška. Slovenci pa na počitnicah na dan povprečno zapravimo 46 evrov.
Kaj pa nakup nepremičnine?
Imate 193.900 evrov? Toliko boste morali odšteti za 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Ljubljani, če upoštevamo, da kvadratni meter povprečno stane 2.770 evrov. Glede na število sklenjenih kupoprodaj v lanskem letu je namreč tako izračunal Statistični urad RS. Prejemniki povprečne neto plače, ki je januarja letos znašala 1.115,98 evra, bi morali za nakup stanovanja v prestolnici v celoti nameniti 173 mesečnih neto plač, kar pomeni dobrih 14 let.
Leto dni po vstopu v EU, leta 2005, je v Ljubljani kvadratni meter stanovanja stal povprečno 2.293 evrov, torej 477 evrov manj kot danes. Za 70 kvadratov veliko stanovanje smo takrat morali odšteti 160.510 evrov. S povprečno mesečno neto plačo, ki je januarja 2005 znašala 173.117 SIT oziroma 722 evrov, smo za nakup takega stanovanja morali v celoti nameniti 222 mesečnih neto plač, kar pomeni dobrih 18 let.
Med revnimi vse več delovno aktivnih
In če življenje v Evropski uniji na splošno pušča vtis, da si danes lahko privoščimo več, se je stopnja tveganja revščine po vstopu v EU povečala. Poleg brezposelnih je med najbolj ranljivimi tudi vse več samozaposlenih. Leta 2004 jih je bilo v Sloveniji 92.000, med njimi jih je 15,9 odstotka živelo na pragu revščine. 13 let pozneje, leta 2017, se je število samozaposlenih povečalo na 116.000, revščino je med njimi občutilo kar 26,6 odstotka.
| K naraščanju števila samozaposlenih, konec lanskega leta jih je bilo 124.000, so si v letih po vstopu v EU prizadevale tudi vlade. Samo med letoma 2007 in 2014 je država za subvencije na novo samozaposlenih namenila 106,3 milijona evrov. Kljub subvencijam pa se je stopnja tveganja revščine med samozaposlenimi zvišala za več kot 10 odstotkov. |
Statistično gledano nekoliko bolje kot pred vstopom v EU danes živijo upokojenci. Stopnja tveganja revščine se je v 13 letih zmanjšala 1,4 odstotka, leta 2017 je revščino od 395.767 upokojencev občutilo 15,9 odstotka, oziroma 62.926 upokojencev.
KOMENTARJI (192)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.