Ugrabljena državna podjetja

Politični pohod na energetskega velikana HSE in podreditev medijev

Holding slovenske elektrarne (HSE) se je odločil tretje leto zapored sponzorirati Dnevnikov tradicionalni izbor najboljših hitrorastočih podjetij Gazela. Dva meseca so usklajevali pogodbo o 20 tisoč evrih sponzorskih sredstev, s katerim bi – ob ostalih sponzorjih – postavili obelisk gazelam v Tehnološkem parku. Simbolno dejanje v času epidemije bi nadomeščalo sedem prireditev, ki so jih imeli običajno. Pogodbo so uskladili, Dnevnik jo je že podpisal, začel izvajati del dogovorjenih nalog za HSE in HSE navajal kot sponzorja, nato pa čakal na podpis HSE in plačilo prve od treh faktur v višini 5 tisoč evrov. Faktura je bila zavrnjena. 

In tukaj se zaplete. Prve fakture HSE ne bo plačal, ker ni podpisana pogodba. Razlog? Neuradno – negativna publiciteta Dnevnika o HSE. To naj bi dejala nova vodja korporativnega komuniciranja skupine HSE Ksenija Koren, ki je dolgoletna medijska svetovalka premierja Janeza Janše. Zmotil naj bi jih članek, ko je le nekaj dni po imenovanju novi direktor HSE iz vrst SMC Viktor Vračar obiskal sedež SDS na Trstenjakovi. Že takoj po objavi članka je bilo uredništvo deležno različnih pritiskov, ki so, kot se zdi danes,  rezultat nepodpisa že usklajene sponzorske pogodbe. 

Ksenija Koren je na konkretno vprašanje, ali je res dejala, da pogodba ne bo podpisana zaradi negativne publicitete Dnevnika, odgovorila: "Ne vem, tega pa ne vem. Ali je bila kakšna negativna publiciteta?"  Vprašanje, ali naj bi bil razlog članek o obisku Vračarja na sedežu SDS, pa je vsaj dvakrat preslišala in odgovorila: "V tem času, od 11. novembra, ko sem prevzela Službo za korporativno komuniciranje, o poslu nisem bila seznanjena, v tem času se nisem z nikomer pogovarjala, dobila sem le enostransko podpisano pogodbo z izstavljenim računom. To je izsiljevanje, to ni poštena poslovna praksa, mi smo državno podjetje, v katerem veljajo določena pravila. Ne moreš izstaviti računa za enostransko podpisano pogodbo." 

Ali naše neuradne informacije držijo, preverimo pri Dnevniku. Direktorica oglasnega trženja Nives Roš nam potrdi, da je bila "prva faktura za določene že izvedene aktivnosti za HSE zavrnjena, sponzorska pogodba pa – čeprav imamo dokazilo pravnikov HSE, da je usklajena – ni podpisana. Uradno pojasnilo, zakaj pogodbe HSE ne podpiše, še čakamo."

Zakaj HSE ne podpiše usklajene sponzorske pogodbe z Dnevnikom za 20 tisoč evrov, vprašamo Ksenijo Koren še enkrat. "Pri sponzorski pogodbi gre za poslovni odnos med sponzorjem in sponzorirancem, ki je poslovna skrivnost." Odgovor na vprašanje, ali bo pogodba podpisana, ker je že usklajena tudi s strani pravne službe HSE, pa: "Zdaj sem kot vodja službe odgovorna za ta denar, gre za izrazito visok znesek in ne bom kar tako podpisovala stvari, s katerimi nisem bila seznanjena."

Pritiski na novi vrh HSE o zaposlitvah izbranih, tudi Korenove

Naši viri zatrdijo, da je Viktor Vračar priznal močne in usklajene pritiske politike nanj prav za imenovanje Ksenije Koren na mesto vodje korporativnega komuniciranja. Enako naj bi se dogajalo tudi za ostale zaposlene, predvsem novo vodstvo. Mimogrede, kmalu po prihodu Korenove je HSE založbi Nova obzorja, ki izdaja tednik Demokracija in spletni tabloid Škandal24, doniral pet tisoč evrov. S prihodom Korenove so na HSE prišli tudi naročeni izvodi tednika Demokracija.

Glavni kadrovik v HSE naj bi bil prav Rok Snežič, premierjev svetovalec za davke, ki naj bi v imenu SDS poskrbel, da je moral prvi mesto zapustiti generalni direktor Stojan Nikolić. Če je sprva kazalo, da sedi trdno v sedlu, se mu je peta vlada, pod katero je direktoroval, skoraj čez noč odrekla. 

Mimogrede, Korenovo je spomladi na HSE, a ne na mestu vodje, zaposlil prav Nikolić.

Država je najprej korenito spremenila nadzorni svet s petimi novimi člani in ga strankarsko obarvala. Imenovali so Andreja Janšo, nekdanjega županskega kandidata NSi v Velikih Laščah, Franca Doverja, direktorja Snage Maribor, ki velja za kader SDS, Damjana Semeta, izvršnega direktorja podjetja C&G, Roberta Celca, člana SMC in direktorja Raziskovalno-informacijskega središča dvorec Rakičan in Janeza Gutnika iz DRI. 

Člani nadzornega sveta prejmejo mesečno nadomestilo, Dover kot predsednik 1412 evrov bruto, za sejo pa dodatnih 275 evrov. Podpredsednik prejme mesečno nadomestilo v višini dobrega tisočaka, člani pa skoraj 950 evrov bruto. 

Kot smo izvedeli iz zanesljivih virov, novi nadzorniki Nikolića sploh niso videli, ker ga na sejo niso povabili. Vizija razvoja in rezultati jih niso zanimali, na njegovo mesto so imenovali strankarskega človeka iz vrst SMC, Vračarja, ki je bil pred tem eno leto poslovni direktor HSE, kar osem let pa direktor podjetja ThyssenKrupp dvigala, ki je končalo v likvidaciji. Vračar mesečno zasluži 12.600 evrov bruto. 

Delovnih mest v HSE ni več niti za Jako Slokana, vodjo Službe za energetske politike in EU pri HSE, ter Jureta Čatra, vodjo nabave HSE. Oditi je moral tudi Matija Sevšek, pomočnik uprave za odnose z javnostmi. V odstrelu' sta Tone Žagar, direktor RGP, hčerinske družbe Premogovnika Velenje, in Mojca Letnik, direktorica Premogovnika Velenje, ki je sicer junija dobila nov mandat, v nemilosti je menda tudi Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor. Tumpeja naj bi zamenjal Aleksander Brunčko, občinski svetnik SDS v Rušah. Brunčko je zdaj človek z dvema funkcijama – je tako začasni direktor družbe HSE Invest kot tudi svetovalec uprave Dravskih elektrarn. Prokurist HSE Invest pa je Zef Vučaj, nekdanji vodja komerciale v podjetju Klima Petek.

Nazadnje je vodstvo HSE zapolnil poslovni direktor Marko Štrigl, njegova plača je 11.340 evrov bruto. Sodil naj bi v krog nekdanjega direktorja Teša Uroša Rotnika, zoper katerega je vložena obtožnica zaradi spornih poslov pri projektu Teš 6. Štrigl je bil v Tešu tudi zaposlen, nazadnje pa je bil namestnik direktorja družbe ECE. 

Na HSE naj bi vladalo obsedno stanje, pretresajo pogodbe, na delu so revizorji, bolj kot načelo strankarske pripadnosti pri obvladovanju energetskega velikana velja načelo interesnih skupin, kar smo zelo nazorno spremljali v Šoštanju pri gradnji Teš 6. 

Irena Prijovič izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije, ki jo je javnost najbolj spoznala v aferi Kralj, opozarja na regresijo. Pravi, da se je "zdelo se je že kar normalno, da so nekatere stvari, ki so z leti izvenele in že razumele kot nespodobne prakse, zopet začele pojavljati in celo neka družbena sprejemljivost takih ravnanj - če je družba državna, potem je prav, da premier odloča o nečem. To ni res.  Vlada nosi politično odgovornost. Mi imamo SDH, ki je tisti vmesnik in tudi upravljavec državnega premoženja in tu premier ali katera koli vladajoča kombinacija nimata kaj. To pri nas še ni dovolj."

Pohod na HSE tudi v Šarčevi vladi 

Ko je bila na oblasti vlada Marjana Šarca, so bili apetiti po državni energetiki prav tako precejšnji. Šef HSE je postal Nikolić, tretji član poslovodstva Mirko Marinčič, novi šef Teša prav Viktor Vračar, ki je bil imenovan tudi za člana uprave, Marko Mavec pa generalni direktor Premogovnika Velenje.

SDH je za nova nadzornika HSE postavil Tomaža Beska, ki prihaja iz Kamnika in sodi v Šarčev krog, in Gorana Brankoviča, ki je nekdaj vodil Slovenske železnice

Kadrovali so tudi v Gen energiji. Nadzornika sta postala Lovro Lapanja, ki je kandidiral za državni zbor na listi LMŠ, in Miha Butara, pomočnik generalnega direktorja Slovenskih železnic.

Bil se je boj za prevlado v družbi SODO, sistemskem operaterju distribucijskega električnega omrežja. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek se je osebno vmešala v odprt razpis za direktorja SODO. "Vsem, ki boste želeli ribariti v kalnem, sporočam, da bolj ko boste to počeli, bolj bom sekala lovke. Dokler sem jaz ministrica, energetika ne bo peskovnik, v katerem bodo fantje tekmovali, kdo si bo vzel večjo potičko."

Bratuškova naj bi v razpis posegla, da bi umaknila aktualnega direktorja in na čelo družbe SODO postavila svojega kandidata. "Na postopek izbire direktorja nisem vplivala, sem pa predlagala spremembo akta družbe v smislu, da bi vlada  na koncu dala soglasje direktorju."

In epilog? S položaja se je po 12 letih poslovil Matjaž Vodušek, Šarčeva vlada zaradi padca ni dala soglasja k imenovanju favorita Bratuškove Nina Maletića iz Elektra Celje, zato je Janševa vlada za direktorja postavila nekdanjega predsednika uprave Elektra Maribor, Stanislava Vojska.

Položaj nadzornika je zaželen položaj

V devetih mesecih Janševe vlade smo samo v gospodarstvu našteli 55 posrednih imenovanj in 33 razrešitev. V Šarčevi pa 39 imenovanj in 25 razrešitev.

Prešteli pa smo tudi vsa imenovanja in razrešitve nadzornih svetov. V Šarčevi vladi so imenovali 68 nadzornikov in jih dvakrat manj – 33 –razrešili, medtem ko so v Janševi vladi zgolj po devetih mesecih vladanja zabeležili že 77 imenovanj in 47 razrešitev.

V gospodarstvu se izplača biti nadzornik, saj ti ob sejninah prejmejo še mesečna nadomestila. V HSE to znaša okoli tisoč evrov na mesec.

Janez Žlak – SDS, šef Slovenskega državnega holdinga

Nadzornike HSE je postavil Slovenski državni holding (SDH), v katerem z državnimi milijardami upravlja Janez Žlak. Žlak je član SDS, tudi prijatelj generalnega sekretarja SDS Boruta Dolanca. Žlak je bil do nastopa funkcije predsednika uprave SDH zaposlen na Petrolu kot izvršni direktor. In zanimivo – k Petrolu se utegne vrniti. Vladajoči bodo namreč tik pred novim letom dobili nadzorni svet po svojem okusu, kandidat za mesto nadzornika pa je tudi Žlak. 

Spornejši od Žlaka se zdi kandidat za nadzornika Petrola Aleksander Zupančič. Zupančič je namreč v kazenskem postopku zaradi svojega vodenja Komunale Brežice med letoma 2011 in 2018, povrhu vsega prihaja iz najožjega kroga ljudi enega največjih malih delničarjev Petrola – je namreč vodja kabineta ministra za okolje Andreja Vizjaka, ki je v postopku zaradi nakupa delnic Petrola. Protikorupcijska komisija v okviru svojih pristojnosti ni zaznala kršitev pri spomladanskem Vizjakovem nakupu 415 delnic Petrola za 120.000 evrov. Vizjak je delnice kupil, tik preden je vlada sprostila cene naftnih derivatov.

Kandidati za nadzornike so še aktualni predsednik nadzornega sveta Sašo Berger, Igo Gruden in Mladen Kaliterna. 

Ob tem velja omeniti, da v Vizjakov krog ljudi sodi tudi novi šef družbe Borzen, operaterja trga z električno energijo, Martin Bratanič. Bratanič je vodil Regionalno razvojno agencijo Posavje, aprila ga je vlada imenovala za nadzornika državne energetske družbe SODO, ko je bil Vizjak gospodarski minister, pa je vodil njegov kabinet.

Pred tem je vlada junija iz nadzornega sveta Borzena razrešila Mojco Kert, Alenko Kolar in Jureta Jemca, namesto njih pa imenovala Petra Žmaka, Tomaža Kokota in Davorina Dimiča.

Pod Šarčevo vlada padla Berločnikova uprava Petrola, kreator lastnik Južna

Lanski odstop uprave Petrola s Tomažem Berločnikom na čelu je bil – tudi zaradi rekordnih rezultatov – presenečenje. Nato so se vrstile zgodbe o političnih pritiskih, kdo da je sprožil padec uprave – SD ali LMŠ. Takratni premier Šarec je večkrat zanikal kakršno koli vpletanje v menjavo Petrolove uprave. Za Dnevnik je dejal: "Bil sem precej jezen, ko so me napadali, da je LMŠ v Petrolu zamenjala nadvse uspešno vodstvo. Zdaj se je izkazalo, da ni bilo povsem tako." Na vprašanje o tem, da naj bi šlo v teh podjetjih za spopad mreže okoli Boruta Jamnika in mreže LMŠ, ki naj bi jo vodil Damir Črnčec, pa je Šarec odgovoril: "S Petrolom nima Damir Črnčec prav ničesar. S Petrolom ima ravno toliko kot z Westinghousom."

Jamnik, ki sodi pod okrilje SD, je v vlogi predsednika Združenja nadzornikov Slovenije za Odmeve TV Slovenija dejal: "Nekdo, ki je v resnici vodil postopke imenovanja in odpoklica, torej nadzorniki, je deloval v prepričanju, da ima polno politično podporo."

Kot se je nato izkazalo, ni šlo za politično, ampak za lastniško zgodbo. Glavno vlogo pri razrešitvi Berločnikove uprave je po naših informacijah imel največji domači zasebni lastnik Petrola Dari Južna in ne politika.

Tričlanska uprava je v slovo prejela lepe odpravnine, Berločnik je prejel 99 tisoč evrov bruto, Rok Vodnik in Igor Stebernak pa 84 tisoč evrov bruto.  

Nato pa se je vnel kadrovski boj za Berločnikovo nasledstvo, kar je postala kar dotedanja predsednica nadzornega sveta in operaterka odstopa Berločnikove uprave, Nada Drobne Popović. V upravi so se ji pridružili Matija Bitenc, Jože Bajuk ter do nastopa mandata dodatnih dveh novih članov še naprej Danijela Ribarič Selaković in delavska direktorica Ika Krevzel Panić. Namesto njiju je avgusta nato v upravo prišel Jože Smolič, pretekli teden pa še Zoran Gračner kot delavski direktor. 

Posebna revizija večjih poslov Berločnikove uprave, ki so jo na lanski skupščini zahtevali delničarji družbe – po naših informacijah predvsem kreator odstopa Berločnikove uprave Južna, ki jo je delno plačal – je ugotovila nepravilnosti pri osmih od 30 pregledanih poslov. Po mnenju revizorjev družbe BDO so podlaga za odškodninsko, v nekaj primerih pa celo za morebitno kazensko odgovornost uprave. Delničarji bodo na predsilvestrski skupščini odločali o vložitvi tožb.

Telekom – najljubši fevd politike 

Telekom velja za najljubši fevd politike vsaj od takrat, ko je Bajukova vlada šokirala z imenovanjem Marjana Podobnika za predsednika uprave. Kadrovali sta tako Šarčeva kot Janševa vlada. V Šarčevi vladi naj bi večino potez povlekel premierjev državni sekretar Črnčec. Prva poteza: v Telekom je za finančno direktorico prišla nekdanja Črnčečeva študentka Vida Žurga. Nato je moral odstopiti predsednik uprave Rudolf Skobe, nasledil ga je Matjaž Merkan, ki velja za človeka LMŠ-jevega omrežja. Nezaželen je bil tudi delavski direktor Dean Žigon. Z odstrelom Lidie Glavina z vrha SDH je padla tudi njena funkcija predsednice nadzornega sveta Telekoma. Mimogrede, Glavini so hitro uredili drugo dobro plačano službo – v paradržavnem podjetju Gen-I. Na mesto direktorja družbe TSmedia se je povzpel Roland Žel, Črnčečev prijatelj. Nadzornika sta postala Barbara Cerovšek Zupančič in Igor Rozman.

Šarec je v Dnevnikovem intervjuju zatrdil, da Vida Žurga ni njegova znanka, "pred leti je delala revizijo na občini Kamnik in tam sem jo spoznal. Poznam jo pa veliko dlje kot Damirja Črnčeca."

In nastopila je Janševa vlada. Junija je v nadzorni svet prišel nekdanji zdravstveni minister v Šarčevi vladi Aleš Šabeder, ki je postal tudi predsednik nadzornega sveta. V upravo so imenovali še Tomaža Jontesa. 

Šabeder je po štirih mesecih skupaj z Barbaro Cerovšek Zupančič in Bernard Babič odstopil iz nadzornega sveta. Razlog? Nesoglasja, slabe razmere in tako nezmožnost opravljanja dolžnosti z zadostno mero skrbnosti nadzornika. Kaj je resnični razlog za odstop, Šabeder ne želi pojasnjevati niti danes.

Sodišče je nato novembra začasno imenovalo tri nadzornike Telekoma: Boštjana Kolerja, Dimitrija Marjanovića in Štefana Belingarja. Medtem pa je SDH za skupščino, ki še ni sklicana, predlagal predavatelja na Ekonomski fakulteti Aleksandra Iglicarja in odvetnika Radovana Cerjaka, oba sta že nadzornika STA, Marka Kerina iz Slovenskih železnic in Boštjana Kolerja, ki je član uprave SDH. Odpoklicati želijo nadzornika Igorja Rozmana.

Umaknimo politiko iz gospodarstva ali kako se povzpeti na čelo Darsa

Umaknimo politiko iz gospodarstva je bržkone najbolj znana parola Nove Slovenije, na kateri je gradila volilno kampanjo. Še ena prazna' obljuba, ki se pojé z vstopom v vladne prostore. Če smo o Agenciji za varnost prometa in namestitvi člana NSi na čelo pisali že včeraj, pa je morda najočitnejši primer Dars. Predsednik uprave je postal od decembra nekdanji podpredsednik Nove Slovenije Valentin Hajdinjak, ki ga najbolje poznamo kot tiskovnega predstavnika prve Janševe vlade. 

"Kljub pretežno politični karieri je bilo Hajdinjakovo imenovanje strokovno. Gospod Hajdinjak se je predstavil komisiji za kadre. Soglasno smo sprejeli sklep, da izpolnjuje vse kriterije, ima vse kompetence in bo dober predsednik Darsa," je takrat pojasnil predsednik nadzornega sveta Darsa Pavle Hevka.

Uprava Darsa s Tomažem Vidicem na čelu pa je medtem sporazumno predčasno zapustila položaj.

V upravi Darsa so se novemu predsedniku pridružili Boštjan Rigler, ki je v Darsovi upravi že sedel leta 2007 in je bil zaposlen v gradbenem podjetju državnih železnic SŽ ŽGP, izbira SDS, Peter Gašperšič, nekdanji minister za infrastrukturo v Cerarjevi vladi, ki ga je predlagala SMC, tretja članica uprave je na predlog Desusa postala Štajerka Romana Fišer, sicer direktorica mariborskega Marifarma in občinska svetnica v občini Rače-Fram. 

Dars je šolski primer političnega kadrovanja. Koalicija si je enakomerno razporedila upravo Darsa: NSi, SDS, SMC in DeSUS.

Za nameček se je na Darsu našla še služba za nekdanjega šefa Policije Antona Travnerja, ki se je vmešal v nakupe medicinske opreme. Z mesta generalnega direktorja Policije je odstopil na dan hišnih preiskav zaradi sporne nabave zaščitne opreme, ki so potekale na kar 11 naslovih, tudi pri gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku.

Obglavljen vrh tudi na 2TDK, vodenje nagrada za potezo v Darsu?

Dušan Zorko in Marko Brezigar sta sporazumno zapustila vodstvo državnega podjetja za razvoj drugega tira 2TDK. Novi predsednik uprave je postal Pavel Hevka, doslej zaposlen kot vodja projekta vzdrževanje cest na DRI in predsednik nadzornega sveta Darsa, ki je ustoličil NSi-jevega Hajdinjaka. Ob Hevki je član uprave postal še Iztok Černoša. Tisti Černoša, ki je bil julija imenovan v nadzorni svet ob Robertu Rožiču, Andreju Špengi in Petru Pungartniku. In ko se je že nakazovalo, da bo uprava razrešena ...