Tul Mandić: 'Splav ni samo medicinski problem, ampak predvsem družbeni'

Zakaj je nujno, da v Sloveniji ohranimo pravico do varne umetne prekinitve nosečnosti?

Ženske se vedno težko odločijo za ta korak in ko se odločijo, rabijo strokovno podporo, tudi pri odločitvi, sploh pa pri izvedbi in po prekinitvi nosečnosti. To je vedno izhod v sili, nikoli se nobena ženska ne odloči z lahkim srcem za ta poseg, ne glede na višino nosečnosti in vzrok, zakaj se je za to morala odločiti. 

Pomembno je, da to pravico ohranimo. Če bo v taki meri kot sedaj, da smo ženskam maksimalno na razpolago pri preventivi, da do tega sploh ne pride. Če pa pride do te potrebe, moramo to izvesti diskretno, varno, hitro in strokovno, z vso podporo pred in po posegu.

Kako gledate na dogajanje na Hrvaškem? Ali velja od nekdaj, da Hrvatice prekinitev nosečnosti iščejo v Sloveniji?

Ženske, ki ne morejo dobiti varne prekinitve nosečnosti v svoji državi in pridejo v tako hudo stisko, da nosečnosti ne morejo obdržati, iščejo pomoč v tujini. To ni samo primer Slovenija-Hrvaška, to je primer velikega števila držav, kjer to ni varno urejeno.

Žensko, ki pokliče in reče, da ima težavo zaradi želene ali neželene nosečnosti in nima izbranega ginekologa, vedno vzamemo. Čakalnih dob ni. Vedno jih obravnavamo prednostno.

Je prekinitev nosečnosti še vedno tabu?

Prekinitev nosečnosti je še vedno težka situacija in ženske se težko odločijo za prekinitev nosečnosti. Naš ohranitveni nagon nas spodbuja, da obdržimo nosečnost, ampak včasih je stiska ženske tako huda, da nosečnosti ne more obdržati. Manj ko je podpore v družbi, težje je.

Vse te demonstracije proti splavu, ki kažejo kako zarodki trpijo, so škodljive za psihično zdravje v družbi. Splav ni samo medicinski problem, ampak predvsem družbeni. Družbe, ki so zdrave, odgovorne, napredne in cenijo svoje ljudi, ne preprečujejo ljudem tako osnovnih stvari, kot je pomoč pri splavu. V osnovi si nobena ne želi prekinitve nosečnosti, neka neugodna situacija, ki jo doživi, jo v to prisili. Drugi problemi v življenju vodijo v prekinitev nosečnosti, nobena se ne odloči kar tako. Zato je prekinitev nosečnosti težak izhod v sili. Če vse poteka idealno in z vso podporo, je prekinitev nosečnosti stresna in psihično zahtevna, zato mora biti enostavno dostopna in varna.  

Naredimo v Sloveniji dovolj za reproduktivno zdravje žensk?

V Sloveniji smo zelo uspešni na tem področju, imamo že zelo dolgo tradicijo na področju babištva, kjer skrbimo za zdravo nosečnost in za zdrave porodnice. Prva babiška šola v Sloveniji je bila leta 1752, tako da smo bili eni prvih narodov, mislim da sploh v Evropi. Torej imamo res dolgo tradicijo babištva. Tudi sicer imamo dobro organizirano preventivo, izobraževanje mladih (spolna vzgoja mladih in zdravstveno varstvo mladih v času šolanja) kot tudi dostopnost do ginekologov. 

Pravite, da imamo dobro organizirano preventivo.

Imamo dobro izobraževanje mladih o varni spolnosti, kar vključuje preprečevanje spolno prenosljivih bolezni in nenačrtovanih nosečnosti. Imamo široko izbiro varne kontracepcije in zelo dobro varstvo nosečnic z zgodnjim in učinkovitim odkrivanjem razvojnih nepravilnosti, bolezni pri mamah in varnimi porodi v porodnišnicah, varnim načrtovanjem in vodenjem nosečnosti. Zato imamo eno najmanjših statistik smrti novorojenčkov na svetu. Imamo pa tudi preventivni program za zgodnje odkrivanje predrakastih sprememb in preprečevanje raka na materničnem vratu. Rak na materničnem vratu je v več kot 99 odstotkih posledica HPV okužbe. Proti virusu se lahko cepimo in posledice lahko zelo zgodaj odkrivamo. Smo na dobri poti, da bomo ta rak kot prvi rak na svetu izkoreninili. Da se izkoreniniti tako, kot so v prejšnjem stoletju izkoreninili črne koze.

Slovenija je ena redkih držav, kjer imajo ženske prost dostop do specialista ginekologije in porodništva na primarni ravni. Vendar 200.000 žensk nima izbranega ginekologa. Je torej dostop do ginekologov omejen?

V Sloveniji primanjkuje vseh zdravnikov specialnosti, ne samo ginekologov. Je pa ena redkih držav, kjer imamo ginekologe na primarni ravni in je posledica naše zgodovine v času Jugoslavije, kjer se je to uvedlo. V večini držav morajo ženske z blažjimi ginekološkimi problemi k osebnemu zdravniku, kjer se to rešuje ali pa v posebne centre, kjer delujejo babice in diplomirane medicinske sestre, dostopnost do ginekologov pa je bistveno težja kot pri nas. 

Pomanjkanje ginekologov je problem zlasti v zadnjem letu, ko se je veliko ginekologov upokojilo in nismo dovolj dobro nadomeščali, potrebe žensk pa so večje, kot so bile v preteklosti. Naš zdravstveni sistem je bil načrtovan že dolgo nazaj in se ni dovolj intenzivno modificiral. Enak problem je v velikem delu Evrope, ne samo pri nas. Zato je sedaj ta luknja med tem, kar lahko ponudimo in kar bi želeli ponuditi oziroma kar smo sposobni narediti in med tem, koliko imamo časa, denarja in kadrov, torej ostalih resursov, s katerimi bi to lahko izvedli. 

Več kot 50 odstotkov nosečnosti pri nas je nenačrtovanih. Kako pomembno je načrtovanje nosečnosti in ustrezna zaščita pri preprečevanju nenačrtovanih nosečnosti?

Res je, zelo veliko število nosečnosti je nenačrtovanih. Se pa zgodi, da je nenačrtovana nosečnost tudi neželena, ki si je ženska v danem trenutku ne more privoščiti iz različnih razlogov. V tem primeru je pomembna kontracepcija. Naše ženske in moški so zelo dobro seznanjeni z metodami kontracepcije in jo dobro uporabljajo. Seveda kdaj kontracepcija zataji ali uporabljajo metode, ki niso varne, kot so varni dnevi, ki jih ni. Potem metoda ‘Saj zna paziti’, kar se tudi ne obnese, in prekinjen odnos. V takih primerih je več nenačrtovanih nosečnosti, od katerih je samo en del tudi nezaželenih, ostale postanejo zaželene. 

Je sterilizacija pogosta izbira kontracepcije pri nas?

Sterilizacija ni zelo pogosta izbira zaščite, ker je dokončna, tega si v tem smislu reprodukcije nihče ne želi ali skoraj noben. Manj popularno je tudi, ker gre za kirurški poseg. Še največ sterilizacije opravimo pri tistih ženskah, ki imajo več carskih rezov in imajo potem planiran carski rez in bi za njih naslednja nosečnost predstavljala določeno tveganje iz zdravstvenega vidika, pa tudi ker imajo že dovolj otrok in želijo zanesljivo metodo kontracepcije. 

Sterilizacija je gotovo najbolj zanesljiva metoda kontracepcije. Odstranimo jajcevode v celoti in s tem zmanjšamo tveganje za razvoj raka na jajčniku kasneje, kar je zelo pomembno. Je zelo kratek kirurški poseg, ki nima vpliva na nobeno drugo funkcijo razen na zanositev. 

Zakaj se manj moških odloči za sterilizacijo? 

Moške sterilizacije je premalo, ker tradicionalno se odgovornost za kontracepcijo vedno pripisuje ženskam, vedno mora ženska poskrbeti za to, kar seveda ni pravično. V večini primerov za to ženske same poskrbimo. Edina zanesljiva moška kontracepcija je sterilizacija, kjer se dokončno prekine plodnost, vsa ostala funkcija ostane enaka. 

Ampak tudi to ni čisto 100-odstotna metoda. Tudi pri moških in ženskah, ki so že imeli sterilizacijo, so še možne nosečnosti, vendar v zelo redkih primerih. Popolnoma nemogoče je zanositi samo pri tistih, ki nimajo spolnih odnosov ali pri ženskah, ki nimajo delujočih jajčnikov. Sicer pa nimamo 100-odstotne kontracepcije. Samo popolna abstinenca pri ljudeh, ki so plodni.    

Ali obstaja možnost povrnitve plodnosti pri moških?

Obstaja tudi možnost za povrnitev plodnosti, ni pa zelo enostaven postopek, zato želimo, da ljudje res temeljito premislijo, preden grejo na sterilizacijo. Teh povratkov je malo.   

In odobriti jo mora posebna komisija?    

Vsaka odrasla oseba, starejša od 36 let, lahko vloži zahtevo, ki je odobrena brez zadržkov in posebnih zasliševanj. Šest mesecev po odobritvi se poseg lahko brezplačno izpelje v bolnišnici na diskreten način.

Sicer stopnja dovoljenih splavov od 80-ih let naprej v Sloveniji upada. Čemu bi vi pripisali glavni razlog?

V Sloveniji imamo nizko število splavov, ker imamo dobro spolno vzgojo, ki se začne že v osnovni šoli in traja celo obdobje šolanja ter kasneje z različnimi izobraževanji. Poleg tega imamo tudi dobro dostopnost do kontracepcije, zato je splavov malo. Največji problemi s splavi so tam, kjer so prepovedani. Tam jih je veliko in so nevarni. 

Zakaj je največ dovoljenih splavov pri ženskah, starih med 35 in 39 let?

To je res zanimiv podatek in ta podatek velja že leta in leta, da imamo pri nas največ prekinitev nosečnosti pri ženskah, ki imajo že več otrok, dva ali tri in so v stabilnih partnerskih zvezah. Zanosijo, ker odpove kontracepcija, ali uporabljajo nezanesljive načine kontracepcije – varni dnevi ali prekinjen odnos, kar po določenih letih enkrat odpove in pride do nenačrtovane nosečnosti. Če se to zgodi, so ženske v hudi stiski, pari se praviloma skupaj odločijo za prekinitev nosečnosti in tudi zgodaj ugotovijo, da so noseči in nosečnost tudi zgodaj prekinejo. Zelo smiselno je, da takim ljudem čim hitreje in na varen način pomagamo. 

Veliko primerov je spontanih splavov, nekatere ženske se soočajo z več zaporednimi splavi. Kako tukaj pomagate svojim pacientkam?

Spontani splav je res zelo pogosta stvar, tega se ženska, dokler se ji prvič ne zgodi, sploh ne zaveda. V bistvu se 30 do 50 nosečnosti konča s spontanim splavom, podatki v literaturi so različni. Starejša ko je ženska, večja so tveganja za spontani splav, lahko se pa zgodi tudi pri zelo mladih. Včasih se spontani splavi tudi ponavljajo. 

Seveda, ko se zgodijo, ženski najprej pomagamo, da se ta nosečnost zaključi, pomagamo ji, da to psihično predela in raziskujemo, zakaj je do tega prišlo. Pri prvem spontanem splavu ne gremo v zelo poglobljene raziskave, vsekakor pa pogledamo maternico, če so kakšne razvojne nepravilnosti, kakšno je splošno zdravstveno stanje ženske in ali so možnosti, da nadaljnje spontane splave preprečimo. Popolnoma jih nikoli ne bomo mogli preprečiti. 

Če se spontani splavi ponavljajo, pa delamo več različnih preiskav, včasih pridemo do vzroka, včasih pa ne najdemo vzroka, zakaj se to dogaja. Ženske spodbujamo, da ne vržejo puške v koruzo in jim nudimo čim več strokovne, medicinske in psihološke podpore. 

Smo na področju umetne oploditve v Sloveniji dovolj napredni? 

Od vseh otrok, ki se rodijo v Sloveniji, se jih štiri odstotke rodi po postopkih z biomedicinsko oploditvijo, kar je eden največjih odstotkov v Evropi. Dostopnost, varnost in uspešnost je pri nas zelo visoka. 

S kakšnimi miti se srečujete pri delu v ginekologiji?

Da je nosečnost blaženo stanje, kar ni, ker je v nosečnosti veliko težav. Zagotovo ne drži, da je kontracepcija škodljiva, imamo zelo varne oblike kontracepcije. Seveda pa ni vsaka kontracepcija primerna za vsako žensko oziroma za vsak par. Je potrebno zaupanje med ginekologom in žensko, da se najde prava kontracepcija tako kot za načrtovanje nosečnosti in za dobro izpeljavo nosečnosti.