Tonin, Stevanović, Mesec in Volk: je bila Sovjetska zveza res Rusiji največji sovražnik?

Pogoji za priznanje

"Da ti neko državo priznaš, potrebuje ta država nek teritorij in pa efektivno oblast, kjer to oblast izvršuje," pojasnjuje Matej Tonin, nosilec liste NSi.

Toninova izjava je zavajajoča, meni magistrica razvojnih študij Lara Bandi, saj "Konvencija iz Montevidea (1933) določa, da mora entiteta izpolnjevati štiri kriterije, da je lahko država: 1) prebivalstvo, 2) definirano ozemlje, 3) vlada in 4) zmožnost, da lahko vstopa v odnose z drugimi državami. Priznavanje države je diskrecijska pravica že obstoječih suverenih držav. Imamo kar nekaj primerov, ko nekatere danes že priznane države pred priznanjem niso izpolnjevale enega ali več pogojev, npr. Vatikan (prebivalstvo), Bosna in Hercegovina (določeno ozemlje/oblast), Hrvaška (določeno ozemlje), Ciper (določeno ozemlje) itd. Imamo pa tudi primere, ko entitete izpolnjujejo vse kriterije državnosti, a še vedno niso mednarodnopravno priznane (Kosovo, Palestina pred vojno, Tajvan)".

Slovenija sama pri priznanju Palestine?

Luka Mesec, kandidat Levice, pravi, da je bila Slovenija najprej sama z zahtevo po priznanju Palestine. "Zdaj veste, da so tukaj še Španija, Irska, na poti so Norveška, Francija, Belgija, Luksemburg, nekatere arabske države, Malta." Pozneje svoji izjavi doda: "Trenutno smo mi premaknili nekaj evropskih držav: Španijo, Norveško, Irsko."

Stranka Levica je že leta 2014, ko je bila del opozicije v času vlade Mira Cerarja, sprožila pobudo za priznanje Palestine. A pobuda ni dobila zadostne podpore. Vendar takrat nismo bili sami, saj je Švedska že leta 2014 priznala Palestino, pojasnjuje strokovnjak za mednarodne odnose doc. dr. Jure Požgan. Poleg tega pa so nas Irska, Španija in Norveška prehitele, ker so Palestino tudi že uradno priznale, medtem ko mora pri nas odločiti še državni zbor. 

Ruska ustava

Zoran Stevanovič, kandidat Resnice, pravi, da ruska ustava odreja, da morajo varovati Ruse prek svojih meja. 

Po mnenju magistrice razvojnih študij Lare Bandi izjava ne drži, ker v ruski ustavi ne najdemo člena, ki bi to eksplicitno določal. Požgan doda, da skrb za Ruse izven Rusije ne opravičuje posega v ozemeljsko celovitost ali celo okupacijo držav, v katerih živi rusko govoreče prebivalstvo.

Po mnenju Stevanovića ne smemo enačiti Rusije s Sovjetsko zvezo. "Sovjetska zveza je bila Rusiji največji sovražnik." Rusija oz. Ruska sovjetska federativna socialistična republika je bila ena izmed 15 držav/zveznih republik, ki so sestavljale Sovjetsko zvezo. Prav tako pa je Ruska federacija pravna naslednica Sovjetske zveze in je po njenem razpadu podedovala/prevzela premoženje in obveznosti zveze, pojasnjuje Lara Bandi. Torej izjava Stevanovića ne drži. Temu Požgan doda, da je bila Ruska sovjetska republika največja, najmočnejša (politično in ekonomsko) in najštevilčnejša republika v Sovjetski zvezi. Rusija si je tako že v okviru Sovjetske zveze podredila preostale sovjetske republike.

Tonin o Putinu

Tonin meni, da se Putin trenutno obnaša zelo podobno, kot se je Hitler v 30. letih. "Zahteva dele ozemlja, da bo mir, hoče imeti del Ukrajine in bo mir. Hitler je podobno delal: najprej je rekel, dajte mi Avstrijo, je dobil Avstrijo, dajte mi del Češke, je dobil, hotel je imeti Poljsko in ni bilo konca."  

Ozemeljska ekspanzija ni v skladu z mednarodnim pravom in načelom nespremenljivosti meja, a to velja za mednarodni red, ki se je oblikoval po koncu druge svetovne vojne, torej v drugi polovici 20. stoletja, pojasnjuje Požgan. "Primerjava z obdobjem 30. let 20. stoletja in Hitlerjem je zavajajoča: V 30. letih 20. stoletja ni bilo sistema kolektivne varnosti, kot ga poznamo danes. Delovalo je Društvo narodov, a so bili pristojnosti in članstvo v tej organizaciji zelo omejeni. Prav tako je Nemčija pred okupacijami leta 1933 izstopila iz Društva narodov. Rusija je še vedno članica OZN in sistema kolektivne varnosti, utemeljenega na načelih Ustanovne listine Združenih narodov."

Rusi in želje po invazivnosti

Po mnenju Stevanovića Rusi "v zadnjih krepkih 100 letih niso nikdar pokazali želje po invazivnosti na Evropo. Oni so želeli obvladovati svoje meje".

Izjava, da Rusija želi samo obvladovati svoje meje, je zavajajoča, opozarja Lara Bandi, saj je Rusija tako v primeru Ukrajine kot tudi Gruzije prestopila svoje meje in posegla v ozemeljsko celovitost obeh držav. Evropske države, kot so Finska, Latvija, Litva in Estonija, pa velikokrat pričajo o ruskih namernih provokacijah, kot je bila na primer v tem mesecu, ko je rusko obrambno ministrstvo objavilo dokument za določitev novih morskih mej na Baltskem morju, ker naj bi bile te v sovjetskem času netočno določene. Ob tem so bila omenjena območja, ki mejijo na Poljsko in Litvo, spremembe pa naj bi vključevale tudi posege na finsko ozemlje. Dokument je bil naslednji dan izbrisan. Izjava tako ne drži.

Rusija in Finska

Tonin je dejal, da je "Rusija v zadnjih 300 letih 37-krat napadla Finsko".

Lara Bandi ocenjuje, da je izjava zavajajoča, saj niti Rusija niti Finska v zadnjih 300 letih nista bili politični entiteti, kot jih poznamo danes. Finska je samostojnost razglasila šele leta 1917, podobno se današnja Rusija precej razlikuje od ruskega cesarstva ali Sovjetske zveze.