Novi direktorji območnih Zavodov za zaposlovanje iz kroga SDS, SMC in NSi

Maribor, Trbovlje, Nova Gorica in Sevnica so štiri območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), ki jih vodijo ljudje iz kroga SDS-a, SMC-ja in Nove Slovenije. 

"Zavod v preteklosti še ni doživel takšnih kadrovskih rošad, tako očitno strankarsko obarvanih direktorjev ni bilo še nikoli, območne službe so vodili strokovnjaki, ki so običajno kariero hierarhično gradili znotraj zavoda. Na direktorska mesta prihajajo ljudje brez ustreznih izkušenj, od zunaj, štirje na novo izbrani direktorji prihajajo iz kroga SDS-a, SMC-ja in Nove Slovenije, odstavljajo pa strokovnjake s 30-letnimi izkušnjami. Takšnega brutalnega strankarskega kadrovanja nismo bili deležni še nikoli." Osupla je naša sogovornica, ki nam pripoveduje o neobičajni praksi kadrovskega nameščanja na Zavodu za zaposlovanje.

Zgodba kadrovske šahovnice na Zavodu se začne s statutom, ki se razlikuje od drugih. Delovno mesto direktorja območne službe je namreč vezano na mandat generalnega direktorja, zato se na predlog generalnega direktorja vedno javno objavijo prosta delovna mesta za direktorje območnih služb. Januarja je Zavod dobil novega generalnega direktorja Mitjo Bobnarja, zanimivo pa je, da ga je nekaj dni pred padcem vlade nastavila Šarčeva in ne Janševa vlada. Je pa res, da ga je predlagala SMC-jeva ministrica za delo Ksenija Klampfer, iz te stranke je bil tudi generalni direktor Direktorata za trg dela in za zaposlovanje. SMC se je presedla iz ene v drugo koalicijo in tako očitno za protiusluge zaščitila svoje ljudi. 

Na vprašanje, ali je tudi Bobnar član SMC-ja oziroma katere druge stranke, pa so nam na Zavodu za zaposlovanje zapisali: "Članstvo v politični stranki je osebni podatek, to pomeni, da je varovan po predpisih o varstvu osebnih podatkov. Njihovo razkritje pomeni kršitev varstva osebnih podatkov, ravno zato vam na vprašanje ne moremo odgovoriti."

38 let na zavodu in 9 v vodstvu ni dovolj za direktorja, je dovolj politična pripadnost?

Ko je Bobnar januarja zasedel delovno mesto generalnega direktorja, je dal vsem 12 direktorjem območnih služb pogodbe za določen čas, do junija.

Aprila je bil nato objavljen razpis za vse direktorje, a je Bobnar junija izbral le štiri, v Velenju, Mariboru, Trbovljah in Novi Gorici. Vilma Strniša, direktorica v Trbovljah, je kandidirala na lokalnih volitvah za SDS, Bernard Memon, direktor mariborskega zavoda za zaposlovanje, je predsednik mestnega odbora Nove Slovenije, v Novi Gorici je šefinja postala Tanja Cink, ki je bila leta SMC-jeva poslanka, a je odstopila. Na vprašanje, ali je še vedno članica SMC, odgovori: "Gre za moj osebni podatek." Brez strankarske izkaznice, kot nam je zatrdila, je nova direktorica v Velenju, Blanka Pečnik Črnko, ki je nekdaj že bila šefinja velenjske službe. Ostali trije so na funkcije prišli od zunaj. Bobnar je dvema direktoricama, novomeški Tatjani Muhič in sevniški Saši Mohorko, podaljšal mandat in jima tako dal pogodbi za čas svojega mandata s poskusno dobo treh mesecev.

Preobrat je nato sledil v Sevnici. Direktorici Saši Mohorko, ki je na območni službi zaposlena 38 let, dobri dve leti je vodila zavod, prej pa je bila sedem let pomočnica direktorice, je dal Bobnar po treh mesecih poskusnega dela negativno oceno. Mohorkova velja za izjemno strokovno in predano delavko, zato so bili sodelavci nad odločitvijo generalnega direktorja Bobnarja šokirani.

Zakaj torej takšna odločitev in negativna ocena? Na Zavodu za zaposlovanje pojasnijo, da "v tem času ni dosegla nekaterih želenih pričakovanj". Kakšnih, ne povejo. In kaj je v ozadju? Njeno mesto je z včerajšnjim dnem prevzela Polona Mirt, po naših informacijah naj bi sodila v krog SDS-a. Njen odgovor pa je: "Nikoli nisem bila članica nobene stranke in se s politiko ne ukvarjam."

Preseneča dejstvo, da so njeni sodelavci za njeno imenovanje uradno izvedeli le teden dni, preden je nastopila funkcijo, v vmesnem obdobju pa – kot kaže – brez pomislekov o njenem neustreznem delu in negativni oceni vodenje območne službe prepustili Mohorkovi. 

Bo politično obarvanih tudi naslednjih šest direktorjev, ko jih bodo izbrali na javnem razpisu?

Zavod za zaposlovanje zdaj z razpisi išče še šest direktorjev, ki bodo imenovani do konca januarja, sporočijo z Zavoda. Osnovna plača direktorjev območnih služb znaša okoli 2700 evrov bruto, uvrščeni so od 46. do 48. plačnega razreda.

Čeprav politika direktorjev ne izbira neposredno, je torej politični vpliv očiten. Pojasnilo direktorja Bobnarja oziroma Zavoda pa: "Direktorji območni služb so eni izmed najtesnejših sodelavcev generalnega direktorja Zavoda, ki imajo zelo pomembno vlogo v lokalnem okolju ter pri izvajanju vizije, strategije in poslovnega načrta Zavoda, prav zato je razumljivo, da si vsak generalni direktor želi oblikovati ekipo sodelavcev, s katero bo v največji možni meri lahko uresničeval poslanstvo Zavoda kot osrednje ustanove na trgu dela."

Formalnopravno so bili novi direktorji sicer izbrani korektno. Na Zavodu še pojasnijo, da se je za prosta delovna mesta v Mariboru, Trbovljah in Novi Gorici prijavilo več kandidatov, izmed katerih so bili izbrani kandidati, ki ustrezajo vsem zahtevam delovnega mesta. "Na Območni službi Maribor in Trbovlje sta bila direktorja območne službe že nekaj mesecev pred objavo dalj časa začasno odsotna."

Hkrati pa zanikajo, da bi se na račun kadrovskih menjav povečalo število zaposlenih v območnih službah. "Število zaposlenih v Zavodu je odvisno od kadrovskega načrta Vlade in se že nekaj let vrti okoli številke 800 zaposlenih. Število zaposlenih v območnih službah ostaja enako."

Takoj naslednji dan pa vlada na 43. redni seji že sprejeme sklep z naslovom "Zavod za zaposlovanje z novimi kadrovskimi okrepitvami". Vlada je Zavodu odobrila dodatnih 31 zaposlitev za določen čas, od 29. 8. 2020 do 28. 8. 2022, kar bo proračun stalo 2 milijona evrov. 

Razlog pa so pripisali covidu-19. "Epidemija ima velik vpliv na poslabšanje razmer na slovenskem trgu dela in za obvladovanje teh razmer so bili sprejeti štirje interventni zakoni, ki zajemamo pomembe ukrepe za ohranitev delovnih mest. Ključni izvajalec teh ukrepov je ZRSZ, za katerega je MDDSZ predlagalo povečanje dovoljenega števila zaposlitev."

Bobnar razburjal že z zaposlitvijo Bošnjaka

To ni edino kadrovanje, s katerim je že razburjal Bobnar. Avgusta je za namestnika zaposlil dolgoletnega znanca, mentorja pri diplomi, sicer finančnika Marka Bošnjaka. 

In kdo je Bošnjak? Odstopiti je moral kot viceguverner Banke Slovenije. Razlog za to je bila afera zaradi neplačevanja davkov za stanovanje, ki ga je oddajal.

O tem, ali je Bošnjakovo ravnanje predstavljalo hujšo kršitev, je želel glasovati tudi Svet Banke Slovenije, a je Bošnjak raje tik pred tem sam odstopil. "Obveščam vas, da sem včeraj zaradi novih poslovnih izzivov v državni zbor poslal svojo odstopno izjavo z mesta viceguvernerja Banke Slovenije. O svoji odločitvi sem obvestil tudi Svet Banke Slovenije."

Bošnjak je odstopil konec maja, avgusta pa je že zasedel novo delovno mesto pomočnika direktorja Zavoda za zaposlovanje. 

Na vprašanje, ali je tudi Bošnjak član SMC-ja oziroma katere druge stranke, so nam na Zavodu za zaposlovanje zapisali: "Članstvo v politični stranki je osebni podatek, to pomeni, da je varovan po predpisih o varstvu osebnih podatkov. Njihovo razkritje pomeni kršitev varstva osebnih podatkov, ravno zato vam na vprašanje ne moremo odgovoriti."

SDS, SMC in DeSUS ne komentirajo kadrovskih menjav, odgovori LMŠ, SD, NSi in SAB prepleteni s floskulami

Koalicijskim strankam Šarčeve in Janševe vlade smo posredovali zgolj tri vprašanja o kadrovanju in jih prosili za pojasnila. Nihče namreč vladajočim ne očita izbora ekipe, saj lahko rezultate dosegajo le z zaupanja vrednimi sodelavci. Problem so strokovna delovna mesta, ki terjajo apolitične ljudi. In prav poseg aktualne vlade z nameščanjem političnih izbrancev, ki večinoma niso strokovnjaki, na strokovna delovna mesta celo s spremembo aktov, dopušča demontažo osrednjih nacionalnih institucij. O tem smo že pisali včeraj in bomo še v prihodnjih dneh – tudi o konkretnih zgodbah.

Vprašanja za SDS, LMŠ, SD, SMC, NSi, DeSUS, SAB

"Ali ste se strinjali z vsemi kadrovskimi menjavami, ki so bile potrjene na vladi, kot članica vlade? Če ne, katerim ste nasprotovali? Vsaka vlada je deležna očitkov o političnem kadrovanju, o čistkah, cunamiju ... Zakaj soglašate s kadrovanjem nestrokovnjakov na izključno strokovna delovna mesta?"

Od aktualne Janševe vlade, ki je v devetih mesecih poskrbela za 1117 imenovanj in 395 razrešitev, so odgovorili le v Novi Sloveniji. Slovenska demokratska stranka, Stranka modernega centra in Demokratična stranka upokojencev so tudi našo vnovično prošnjo spregledale. SMC in DeSUS sta bili tudi članici Šarčeve koalicije, torej sta si kadrovski plen delili v obeh vladah. 

Čeprav so bila vprašanja zelo konkretna, smo od strank, ki so odgovorile – LMŠ, SD, NSi in SAB – večinoma prejeli zapise z že znanimi floskulami  o strokovnosti in neodvisnosti, o tem, da politična barva ne sme igrati odločilne vloge, pa o pravici oblikovanja ekip, tudi o brutalnem kadrovanju nasprotnikov.

Odgovore strank objavljamo v celoti.

Še najkonkretnejši so bili Socialni demokrati. V stranki, ki je sodelovala v vseh levih koalicijah in tudi vodila vlado, prstne odtise s kadrovskimi menjavami pa puščala marsikje, so omenili nestrinjanje s samokandidaturo Alenke Bratušek za komisarko, "saj smo Socialni demokrati zagovarjali, da morajo imeti kandidati, ki zasedajo visoka politična mesta, demokratično legitimnost, torej se morajo predhodno preizkusiti na splošnih volitvah in za svoja stališča in politiko najprej dobiti podporo ljudi". 

Navkljub tej samokandidaturi Bratuškove v Stranki Alenke Bratušek menijo, da so se tega vedno držali. "In enako bo v bodoče – najprej šteje strokovnost. Kar zadeva politično pripadnost, ta ne sme biti ovira za nastop funkcije."

Nova Slovenija navaja: "Za nas politična barva nikoli ni bila in ni pomembna, saj za nas štejejo strokovnost, kompetentnost in rezultati." Te trditve sicer njihove kadrovske poteze ne potrjujejo. Zgovoren je že primer iz tega članka – območno službo Zavoda za zaposlovanje vodi Bernard Memon, predsednik mestnega odbora Nove Slovenije v Mariboru. Dars vodi nekdanji podpredsednik NSi Valentin Hajdinjak, ki ob tem sedi še v upravnem odboru Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve in je član nadzornega sveta Elesa. Ne pozabimo niti na sporno kadrovanje na Agenciji za varnost prometa, ko so za direktorja kar v prostorih NSi nastavili svojega člana Jožeta Hribarja. 

Lista Marjana Šarca, ki je s koalicijskimi partnericami v letu in pol zbrala 1599 imenovanj in 440 razrešitev trdi: "Temeljno vodilo naše vlade in stranke LMŠ je bilo, da smo zagovarjali načelo strokovnosti pred člansko izkaznico. Nenazadnje kar dva od naših štirih ministrov nista bila člana stranke." Po naši analizi sodeč, je tudi v Šarčevi vladi veljala koalicijska matematika, saj je z delovnimi mesti kupovala zvestobo, razreševala nenaše' in izbrancem po izteku mandata priskrbela službo. Primer je Telekom Slovenije, o čemer smo že podrobno pisali.