Šolstvo po finsko: res le med in mleko?

Damijan Marin deseto leto poučuje športno vzgojo v osnovni šoli v mestu Järven, severno od Helsinkov. Na Finsko se je preselil takoj po študiju, pred 12 leti. "Učitelji na Finskem smo zelo samostojni, a radi delamo tudi skupaj. Se pa sam odločam, katera pot je najbolj logična." 

Kristina Bogataj se je leta 2017 vpisala na Akademijo za glasbo Sibelius v Helsinkih. Finsko si je izbrala zaradi ugleda akademije in celotnega izobraževalnega sistema. "Če povzamem moje šolanje v eni povedi: vržejo te v vodo, ti povedo, kako plavaš, plavati moraš pa sam. To lahko človek izkusi kot svobodo izbire, da narediš tako, kot ti želiš. Po 20. letih drugačnega izobraževalnega sistema je potreben čas, da se človek navadi na druge norme."

Dela kot samostojna glasbenica, večinoma z zbori kot dirigentka, pa tudi kot učiteljica petja, zborovska profesorica, učiteljica dirigiranja, s svojimi inštrumenti obiskuje vrtce. "Učitelji smo zelo svobodni, kaj poučujemo in kako." Okolje je svobodnim umetnikom na Finskem naklonjeno, pravi Kristina. "Za moj poklic z dvojno izobrazbo je služb, ki bi jih želela opravljati, v Sloveniji zelo malo. Umetnost in pedagogiko se v Sloveniji podpira veliko manj."

Tanja Strmčnik je vzgojiteljica v dvojezičnih jaslih v Celovcu. V Avstriji z možem živi že sedmo leto. Avstrijo sva izbrala predvsem zaradi lepše prihodnosti otrok in bližine domačega kraja. Službo vzgojiteljice v vrtcu dobiš veliko prej kot v Sloveniji, pravi Tanja, pri delu pa se pričakuje veliko manj, celo premalo. "Plačilo je zadovoljivo, vsekakor neprimerljivo z mojimi prihodki v Sloveniji, kjer sem bila zaposlena v vrtcu za polni delovni čas."

Michaela Hýsková je učiteljica zgodovine na osnovni šoli v Karlovih Varih na Češkem. Pravi, da je Slovenka brez državljanstva. Slovensko se je naučila med študijem v Ljubljani. "Učitelj v srednji šoli mi je rekel, da je dobro poznati kakšen nenavaden jezik, zato sem na fakulteti izbrala slovenščino." Michaela bi si želela poučevati v Sloveniji, ampak se zaveda, da mora najprej izboljšati znanje jezika. "V prihodnosti bom živela v Sloveniji. Ne gre mi za denar, gre za to, da se tam dobro počutim."

Primerjava učiteljskih plač 

Koliko ostane predavateljem na višjih strokovnih šolah ter srednješolskim in osnovnošolskim učiteljem po obdavčitvi plače v Avstriji, Estoniji, na Finskem in Češkem? Za osnovo smo vzeli povprečno bruto plačo v Sloveniji (samska oseba brez otrok) – 2.438 evrov (podatki ministrstva za javno upravo). V Sloveniji bi v denarnico dobili nekaj več kot 1500 evrov, v Avstriji slabih 1800 – torej 200 evrov več. Na Finskem bi bilo izplačilo skoraj enako. Je pa strošek za delodajalca višji v Avstriji in Estoniji. 

Človeka, ki bi obiskal Finsko iz Slovenije, bi najprej presenetile višje cene, pravi Kristina. "Od škodljivih stvari – alkohola, sladkorja, po drugi strani so tudi najemnine drage. Za dvosobno stanovanje v centralnem območju Helsinkov odštejemo 1000, 1500 evrov, ampak imamo temu primerno tudi višje plače. Kot samostojni glasbenici mi je uspelo, da si lahko stvari privoščim, da lahko investiram." 

Michaela opaža, da so se cene, predvsem hrane, dvignile tudi na Češkem. Stanovanja so zelo draga. "Ena plača ni dovolj za stanovanje in hrano. Zato se mora več ljudi vseliti skupaj v stanovanje. V Karlovih Varih je to sicer manjši problem kot v Pragi, ki je večje mesto. V Karlovih Varih živijo bogati Rusi, ki gradijo luksuzna stanovanja, a so prazna." 

Tanja pravi, da v zameno za plačevanje davkov v Avstriji dobi boljši dostop do zdravstvenih storitev. "Ni velikih čakalih dob, zdravila so cenovno zelo dostopna, stroški storitev so v veliki meri povrnjeni. Kvaliteta pa je vprašljiva, zdravniki so premalo izobraženi, prav tako učitelji/vzgojitelji, takšno je moje osebno mnenje in izkušnje." Plača je neprimerljivo višja kot v Sloveniji. "Posledično seveda tudi več ostane, kjub temu, da imamo stroške za hišo (kredit), avto, vrtec, šolo... še vedno ostane za luksuz. Tega si v Sloveniji sigurno ne bi mogli privoščiti." 

'Z učiteljsko plačo se da normalno živeti'

Življenje na Finskem je dražje kot v Sloveniji, pravi Marin, a so tudi plače višje. "Z učiteljsko plačo se da čisto normalno živeti. Ne moreš pa pričakovati, če sva v družini dva učitelja, da si boš lahko v Helsinkih kupil lastno hišo." Finske in slovenske učiteljske plače ne moremo primerjati. "Če vam povem plačo, se bo za slovenske pogoje zdela ogromna, a če primerjamo standard, povprečno plačo, smo si po plačah blizu. Ne služimo milijonov." 

Zadovoljstvo z višino plače

In v Estoniji, so učitelji zadovoljni s plačo? "Kratek odgovor bi bil ne. Čeprav nam je leta 2023 uspelo doseči 24-odstotno zvišanje minimalne plače učiteljev – zdaj znaša 1749 evrov – je povprečna plača v Estoniji še vedno nekoliko višja –1837 evrov. Za bližajoča se pogajanja bomo zahtevali vsaj 1942 evrov," pojasni Elis Cullen, iz Estonskega sindikata izobraževalnega osebja. 

Povprečna bruto plača učitelja na Češkem je leta 2021 znašala 1995 evrov. Michaela dobiva nižjo, a pravi, da je zadovoljna: "Moja bruto plača znaša 1448 evrov, kar je okoli 1278 neto." Po novem je višina plače učiteljev na Češkem določena pri 130 odstotkih povprečne, pravi Gabriela Tlapová iz češkega šolskega sindikata. To je pozitiven rezultat, tako Gabriela, a je 10-odstotna inflacija ta dvig znižala. "Češki državni dolg se je v zadnjem času hitro povečal in zato bo vlada uvedla sveženj varčevalnih ukrepov. Ne vemo, kaj se bo zgodilo s sektorjem izobraževanja in kako bo to vplivalo na plače." 

Damijan: Delo ni stimulativno

Višanje plače je na Finskem avtomatično – po petih, osmih, desetih in petnajstih letih delovne dobe se zviša za dva do štiri odstotke. "Po 15. letih se povišice, ki so za vse učitelje enake, ustavijo," pojasni Damijan. Delo ni stimulativno, pravi. "Več kot imaš volje, energije, več je lahko pustiš v šoli, ampak na plači se ti to ne pozna. Plačane dobiš samo nadure. Učiteljevo produktivnost je težko meriti. Če primerjamo z enako stopnjo izobrazbe v drugih poklicih, učiteljeva plača ni visoka." 

Ključna beseda je spoštovanje

Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je za rubriko Dejstva povedal, da mladi na Finskem tekmujejo, kdo se bo lahko vpisal na pedagoške fakultete. "Samo enemu od desetih to uspe. Finska dolgoročna politika daje ustrezno težo izobraževalnim poklicem, ker ve, da celotna družba in prihodnost družbe počiva na dobro izobraženem prebivalstvu. Predpogoj za to pa je, da imajo ti poklici ugled v družbi in tega pri nas ni." Štruklju pritrjujejo tudi na Finski nacionalni agenciji za izobraževanje. "V primerjavi z drugimi evropskimi državami je finski izobraževalni sistem znan po svojem poudarku na zagotavljanju enakega dostopa do izobraževanja za vse učence, spodbujanju poklicne avtonomije učiteljev, spodbujanju veščin vseživljenjskega učenja med učenci, zagotavljanju visokokakovostnega izobraževanja učiteljev in podpiranju vključevanja različnih učencev v razredu." 

Je poklic cenjen? Damijan pravi, da ne more trditi, da bolj kot drugi. "Je pa res, da brez učiteljev tudi ostalih poklicev ni. Do določene stopnje je cenjen poklic, ne bi pa pretiraval. Nismo na pol bogovi, smo normalni ljudje v družbi." Damijan pritrjuje Štruklju, da so pogoji za sprejem strogi. Pokazati je treba zelo velik interes, s testi pa tudi preverjajo značajsko primernost. 

Kristina pravi, da je ključna beseda spoštovanje. "Poklic je spoštovan. Mogoče je skrivnost v tem, da se v veliki večini primerov kaže pot, rajši kot usmerja po navodilih – naredi to, kar jaz hočem. Seveda pa so raziskave v zadnjih letih pokazale tudi, da stopnja pismenosti in koncentracije padata, vse svetovne trende najdemo tudi tukaj. Učitelji se borijo, da bi se z novo vlado izognili rezom v šolstvu in da standardi ostanejo takšni, kot so. Šolski proces je z javnim denarjem bolj podprt kot v drugih državah, zato tudi šole izgledajo drugače, govorim o opremi, osebju, instrumentih, če se navežem na svoj poklic." 

Tudi Damijan opaža, da se finski izobraževalni sistem na PISA lestvici pomika navzdol. "Bil je super, dokler niso prišli pametni telefoni, z njimi ne moremo tekmovati." Zbranost otrok je slabša. "Otroci niso fokusirani več kot 30 sekund. V težavah so, ko morajo prebrati eno stran teksta."

In v Estoniji? Elis Cullen pove, da so učitelji cenjeni bolj, kot menijo, da so ali da bi morali biti. "Učitelji veljajo za dragocene delavce, a ker delo velja za težko, stresno in slabo plačano, je zanimanja med mladimi malo." 

Poklic učitelja na Češkem ni tako ugleden, kot na primer zdravniški ali odvetniški, ocenjuje Gabriela Tlapová. "Učitelje se pogosto dojema kot tiste, ki nikjer drugje niso našli zaposlitve in zato poučujejo – z drugimi besedami, da ne opravljajo poklica, ki bi jim bil prva izbira. Učitelji sami se ne počutijo cenjeni."

Več maneverskega prostora pri ocenjevanju

Tudi pri ocenjevanju imajo učitelji na Finskem veliko manevrskega prostora, pravi Damijan. Ocenjujejo na lestvici od 4 do 10, pri čemer je 4 negativna ocena. "Ocenjevanje športne vzgoje je kumulativno. Otroci dobijo vsako leto oceno, v 9. razredu dobijo zaključno, kjer ima napredek večjo težo kot aritmetična sredina ocen. Če je bil nekdo v 7. razredu zelo slab, v 9. razredu pa je zelo boljši, ima lahko končno oceno 10."  Veliko bolj ocenjujejo motorične sposobnosti in sodelovanje. "Imamo veliko prostora za interpretacijo, kaj je ocena 5, kaj 10. Na šoli 570 otrok na višji stopnji športno vzgojo poučujemo trije učitelji, veliko se pogovarjamo in usklajujemo, da imamo isti kriterij." 

Brezplačna šola in vrtec od 28 do 295 evrov

Na Finskem in Češkem enako kot pri nas osnovna šola traja devet let, v Estoniji pa 12. Je brezplačna, a nekaj razlik je. Naprimer na Češkem imajo otroci na voljo samo kosilo, ki je delno plačljivo, malico si nosijo od doma. 

V Estoniji morajo malico in delovne zvezke plačati. Študij je brezplačen, če poteka v estonščini. Šolnina za vrtec je plačljiva, višina se razlikuje med občinami, znaša okoli 30–40 evrov na mesec. Pri digitalizaciji poskušajo  ohranjati ravnotežje in ne pretiravati, so pa vsa gradiva v estonščini na voljo tudi v digitalni obliki.

Tudi na Finskem so vrtci plačljivi, strošek znaša od 28 in 295 evrov, odvisno od dohodka gospodinjstva. Za drugega otroka je strošek omejen na 118 evrov, pojasnjujejo na Finski nacionalni agenciji za izobraževanje, so pa zasebne jasli in vrtci običajno dražji. Stroški vrtca/jasli se v Avstriji gibljejo med 60 in 100 evrov, odvisno od občine in ali je občinski ali zaseben.

Učiteljev ne primanjkuje samo v Sloveniji

Po oceni Branimirja Štruklja v Sloveniji primanjkuje med štiri do pet tisoč učiteljev. Največ za  matematiko, fiziko, računalništvo, strokovne predmete, razredni pouk. Premalo je tudi vzgojiteljic in njihovih pomočnic.  

In na Finskem? Pomanjkanje čutijo predvsem v predšolski vzgoji, zaradi visokih zahtev glede usposobljenosti učiteljev, pojasnjujejo na Finski nacionalni agenciji za izobraževanje. "Vsaj eden od treh uslužbencev v vsakem javnem vrtcu mora imeti diplomo splošne univerze ali diplomo iz družbenih ved, ki jih usposobi za učitelje razrednega pouka." Do leta 2030 bodo na Finskem potrebovali dodatnih 2300 učiteljev za delo z otroki s posebnimi potrebami, 4000 učiteljev predšolske vzgoje in 2000 učiteljev razrednega pouka.

Razmere so podobne tudi v Estoniji in na Češkem. Manjka učiteljev matematike, računalničarjev, angleščine. Zaradi povišanja plač, pravi Gabriela Tlapová, je poklic začel privabljati več ljudi, nekateri, ki so ga že opustili, pa se vračajo. Je pa premalo mladih učiteljev. Nedavna zakonodajna pobuda je poklic odprla tudi drugim diplomantom in strokovnjakom, ne samo s pedagoških fakultet). Pričakuje se, da bo morda to zapolnilo vrzel.

'Čedalje manj učimo'

V desetih letih se je pri pogojih dela spremenilo predvsem to, tako Damijan Marin, da učitelji vedno manj dejansko učijo. "Samo učenje bi bilo bolj zabavno, če pedagoškega dela ne bi bilo tako veliko – raznih sestankov, skupščin in podobno. Ogromno je papirologije, pisanja elektronskih sporočil, kar zahteva zelo veliko časa, vidi se pa ne nikjer. Je to del poklica, ampak postaja čedalje bolj naporno." 

Pogoji dela so se spremenili tudi zaradi mobilnih telefonov. "Učitelji se zelo borimo, da bi prepovedali telefone v razredih, toda na žalost to ni vprašanje šole, ampak politike. Z zakonom je prepovedano, da bi zahtevali, da otroci telefone pustijo v za to določenem mestu v učilnici. Sedaj to lahko zahtevamo le, če otrok moti pouk. Doza dopamina, ki ga dobijo prek telefona, se ne more primerjati z dozo, ki jo dobijo pri uri matematike."