Kordiš o svojem socialnem podjetju
Miha Kordiš je na vprašanje, zakaj kljub obvezi iz akta o ustanovitvi socialnega podjetja NDP TOZD, katerega ustanovitelj je, v podjetju ni nobenega zaposlenega, odgovoril: "Naš ustanovni akt je interna stvar."
Razmerja med ustanovnim aktom in pogoji za pridobitev statusa socialnega podjetja določa Zakon o socialnem podjetništvu. V 20. členu med drugim pravi: "Socialnemu podjetju minister, pristojen za gospodarstvo, z odločbo odvzame status, če ne posluje v skladu z aktom o ustanovitvi." Kordiševo podjetje je bilo ustanovljeno julija 2017, a do danes še nima nobenega zaposlenega.
Na vladnem portalu Slovenska poslovna točka je dodatno pojasnjen namen socialnega podjetja: "Glavni namen socialnega podjetništva je zaposliti dolgotrajno brezposelne osebe in jih spodbuditi tako, da v okviru socialnega podjetništva samostojno ustvarjajo prihodke in poskrbijo za lastno preživetje." Kordiševo podjetje je kljub temu prek ministrstva za kmetijstvo od konca leta 2018 dobilo za dobrih 8.000 evrov subvencij.
Sabina Senčar napačno o koronskih ukrepih in cepljenju
Sabina Senčar je protikandidatu Janezu Ciglerju Kralju očitala, da je kot član vlade Janeza Janše podpiral epidemične ukrepe, za katere pa do danes še ni analize, ki bi potrjevala, da so bili sprejeti ukrepi tudi uspešni.
Na vprašanje učinkovitosti nošenja zaščitnih mask je večkrat odgovarjal Nacionalni inštitut za javno zdravje. V enem od strokovnih mnenj, ki je javno dostopno, in so ga objavili 20. julija letos, strokovnjaki denimo ugotavljajo, da je uporaba mask eden izmed ukrepov, s katerim lahko prispevamo k obvladovanju širjenja okužbe SARS-CoV-2. Po opravljeni analizi avtorji ugotavljajo, da nošenje mask zmanjša pojavnost bolezni za 53 odstotkov.
Sabina Senčar je na vprašanje, ali bi priporočala cepljenje s četrtim odmerkom cepiva proti covidu-19, dejala, da je bilo cepivo v tretji fazi fazi kliničnega preizkušanja, kar pomeni, "da so vsi, ki so prejeli cepivo, prispevali ali bili udeleženi v poskusu". "Moramo imeti dokaze, ali je cepivo varno, ali je učinkovito na nivoju, ki se zahteva za cepiva (to pomeni, da prepreči bolezni), da prepreči prenos. To je zdaj že jasno, ker je v tem tednu bilo izrečeno od Pfizerja, da nikoli niso merili, ali bo preprečilo prenos ali ne. Niti ne zagotavlja standardov, ki so potrebni za cepiva. Kako naj svetujem nekaj, za kar nimamo niti rezultatov kliničnih študij," je dodala.
Odbor za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici je septembra lani skupino v sestavi Alojza Ihana, Tadeje Avčin in Janeza Tomažiča prosil za strokovno mnenje glede navedb o cepivih. V njem so pojasnili, da se je testiranje cepiv v 3. fazi uspešno končalo konec leta 2020 oz. v začetku leta 2021 in cepiva so bila odobrena. Sočasno je potekalo več kliničnih raziskav v različnih vrstah populacije. "Doslej še za nobeno cepivo v vsej zgodovini ni bilo izvedenih tako obsežnih kliničnih raziskav za cepiva, z več kot 40.000 udeleženci za vsako cepivo," so zapisali. Vsa cepiva, ki so bila in so še v uporabi imajo odobritev regulativnih agencij na osnovi zelo strogih standardov. Cepivo proizvajalcev Pfizer in BioNTech je med drugim avgusta 2021 prejelo polno odobritev pri ameriški FDA, kasneje tudi Moderna.
Kot navaja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), so cepiva, ki so na voljo, varna in učinkovita in zagotavljajo močno zaščito pred resno boleznijo, hospitalizacijo in smrtjo zaradi covida-19. Prav tako priznavajo, da se lahko oseba kljub cepljenju še vedno okuži in širi virus na druge. Zagovarjajo čim višjo precepljenost, saj cepljenje po njihovem ostaja ključna sestavina večplastnega sistema, potrebnega za zmanjšanje vpliva novega koronavirusa.
Janine Small, predstavnica Pfizerja, je v ponedeljek v Evropskem parlamentu odgovarjala na vprašanja. Nizozemskega poslanca je zanimalo, ali je Pfizer testiral svoje cepivo glede njegovih zmožnosti preprečevanja prenosa virusa, preden je bilo dano na trg. Smallova je odgovorila, da tega niso vedeli. Poslanec je njen odgovor označil za "novo odkritje", a Pfizer nikoli ni trdil, da so v klinični študiji ocenili učinek cepiva na prenos. Tik pred izdajo cepiva je generalni direktor podjetja poudaril, da so v teku še študije. Albert Bourla je v intervjuju za NBC News decembra 2020 dejal, da še vedno ni jasno, ali lahko cepljeni prenašajo virus. Študija, ki je bila objavljena v New England Journal of Medicine 10. decembra 2020, dan, preden je cepivo dobilo začasno dovoljenje v ZDA, prav tako ni vključevala podatkov o učinkovitosti cepiva pri zmanjšanju prenosa. Tudi FDA je takrat (konec 2020) zapisala, da "podatkov o tem, kako dolgo bo cepivo zagotavljajo zaščito, še ni, niti ni jasno, ali preprečuje prenos s človeka na človeka."
Vladimir Prebilič o tem, da mora država poskrbeti, da se vrhunski športniki, kot je Primož Roglič, ne bodo selili v davčno ugodnejše države
Na vprašanje, kako doseči, da slovenski vrhunski športniki, kot je Primož Roglič, ne bi selili v davčne oaze, Vladimir Prebilič odgovarja s pozivom k državnim spodbudam in ureditvi statusa.
Pomoč države vrhunskim športnikom med in po karieri določa Zakon o športu. Vrhunskemu športniku lahko država plačuje prispevke za obvezno zdravstveno in nezgodno zavarovanje, za starševsko varstvo ter za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če ima naziv vrhunskega športnika svetovnega razreda in njegovi dohodki ne presegajo trikratnega povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji. Olimpijski komite je z ministrstvom sklenil tudi Sporazum o zaposlovanju športnikov in trenerjev v javnem sektorju. Ta določa, da se lahko na ministrstvu za obrambo zaposli 70, na notranjem 30 in na finančnem 15 vrhunskih športnikov in trenerjev. Kot dodajajo na OKS, je zanimanje za te zaposlitve običajno večje od števila razpoložljivih mest.
Za izboljšanje razmer za vrhunske športnike se je pred desetimi leti s predlogom, da bi prejemali rento, oglasil zlati metalec kladiva Primož Kozmus, vendar neuspešno. Pred dvema letoma je idejo o novem, 6. dohodninskem razredu, v katerem bi znižali obdavčitev najbogatejših, zagovarjal tudi tedanji predsednik vladnega sveta za debirokratizacijo Ivan Simič.
Premoženje Slovencev v davčnih oazah so med osrednje teme letošnje predsedniške tekme sicer ponesla podjetja kandidatke Nataše Pirc Musar in njenega soproga Aleša Musarja. Kot smo poročali tudi v rubriki Dejstva, je bil slednji namreč delni lastnik podjetja S.T. Hammer Limited, ki je bilo registrirano v davčni oazi na britanskem otoku Jersey.
Kot je pojasnil, je pozneje svoj delež v podjetju prodal. Je pa ta družba prek drugih podjetij še danes lastnica družbe CPLJ, ki je še vedno v tretjinski lasti nemškega podjetja Aulun, katerega lastnik je prav Aleš Musar. Na vprašanje, ali se ji zdi prav, da je imel njen mož sedež podjetja v davčni oazi, je Pirc Musar na soočenju na naši televiziji dejala, da moramo o tem vprašati njega in da sama poslov svojega moža ne pozna.
KOMENTARJI (603)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.