Darilo za dan mladosti
Na ta način so prišli tudi do stavbe na Tomšičevi 5 v Ljubljani, kjer je danes Državni zbor; nekoč je imel tam sedež Centralni komite Zveze komunistov Slovenije. Po drugi svetovni vojni je stavbo na podlagi darilne (leta 1946) in menjalne (leta 1949) pogodbe (način, ki se bo pozneje ponovil) od Banovine prevzela Komunistična partija Slovenije. In ker se je SDP oklicala za njenega naslednika, so ji leta 1993 dovolili vpis v Zemljiško knjigo: ravno na dan mladosti 25. maja tistega leta.
Ne brez zapletov
Septembra 1990 so se vodje klubov delegatov tedaj še Skupščine Republike Slovenije zaradi nejasnosti pri delitvi premoženja zavezali, da "do razrešitve tega problema velja dogovor o prepovedi odtujevanja in prometa z nepremičnim premoženjem bivših družbenopolitičnih organizacij". V imenu ZKS – SDP je s tem soglašal dolgoletni poslanec in podpredsednik Državnega zbora Miran Potrč.
A ta, recimo mu gentlemanski dogovor delegatov Skupščine, ni trajal dolgo:
Končal se je aprila 1992 s padcem Peterletove vlade. SDP je vstopila v novo koalicijo Janeza Drnovška in se le nekaj mesecev pozneje, junija 1992, skušala vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik Tomšičeve. Sodišče je predlog zavrnilo, SDP se je pritožila in sodišče ji je v drugo ugodilo.
Ta, zadnja odločitev sodišča je padla, kot rečeno, 25. maja 1993. Toda približno dva meseca prej, 16. 3. 1993, je SDP podpisala Menjalno in darilno pogodbo z vlado, ki jo je zastopal Drnovškov generalni sekretar Mirko Bandelj, in v tej pogodbi že nastopala kot lastnik Tomšičeve. Kljub temu so jo uspešno zamenjali za tako imenovano Moskovičevo vilo na Levstikovi 15 in poslovne prostore na Slovenski 9. Država je Moskovičevo vilo odkupila leta 1961, prostore na Slovenski pa je, kot je mogoče sklepati iz pogodbe, na dan podpisa odkupila od Ljubljanske banke. Tam je le dva meseca pred tem postal predsednik uprave Marko Voljč, ki bo banko vodil še naslednjih 11 let.
Menjalna pogodba je sprožila dve vprašanji:
1. Ali je ZKS – SDP pravni naslednik Zveze komunistov?
2. Ali lahko politična stranka sploh prevzame premoženje nekdanje Zveze komunistov?
Stranka z najdaljšo tradicijo v Sloveniji
Za SD je torej dokazovanje pravnega nasledstva po Zvezi komunistov ključno za vpisovanje lastnine.
Potem ko je Zakon o političnem združevanju iz leta 1989 omogočil ustanavljanje političnih strank, se je današnja SD 7. februarja 1990 vpisala v register političnih organizacij pod imenom ZKS Stranka demokratične prenove. Takoj naslednji mesec, 8. marca 1990, so ime (kot pozneje še velikokrat) popravili. Vstavili so pomišljaj: ZKS – Stranka demokratične prenove. In v potrditev, da res izhajajo iz komunistične stranke, prestavili tudi datum ustanovitve stranke: na 2. marec 1920. Ne v SDS torej, kjer pravijo, da so stranka z najdaljšo demokratično tradicijo v Sloveniji, ne v SLS, ki se ima za stranko z najdaljšo tradicijo, nimajo prav. SD bo lahko čez slabi dve leti praznovala stoto obletnico ustanovitve.
(Vezi s predhodnico niso bile vedno trdne: Ciril Ribičič, tedanji predsednik, je decembra 1991 na Konferenci SDP oznanil zaključek procesa ‘’preobrazbe stranke iz monopolne v demokratično, reformsko, evropsko in socialdemokratsko stranko /.../ Menil je, da se je v zadnjih mesecih povečal pritisk na stranko, ki jo skušajo enačiti z nadaljevalko starega sistema.’’ STA)
Vrhovno sodišče: kontinuitete ni
Tako torej v SD, kako pa pravno nasledstvo interpretirajo v ustanovah, ki skrbijo za register političnih strank?
Na Ministrstvu za notranje zadeve dokazil o pravnem nasledstvu nimajo, ker vodijo register šele od leta 1994. Pred tem so ga vodile občine, v katerih so imele stranke sedež. Na Upravni enoti Ljubljana pojasnjujejo: ‘’... tukajšnji upravni organ ni pristojen za tolmačenje dokumentov, ki jih je izdala nekdanja Občina Ljubljana Center.’’
Obstaja pa - med drugim - sodba Vrhovnega sodišča iz leta 2014: gre sicer za primer lastninjenja premoženja sindikatov, ki pa so imeli v prejšnjem sistemu - tako kot ZKS - status družbenopolitične organizacije (DPO). Vrhovno sodišče takole pojasnjuje spremembo njihovega položaja, ko je bilo konec osemdesetih omogočeno ustanavljanje političnih strank:
‘’Med sindikatom kot družbenopolitično organizacijo in sindikatom, ki ga omenjata IX. in XCII. amandma (Ustave SRS, op. a.), ni kontinuitete in ne more biti pravnega nasledstva, ker sta se bistveno spremenila dejavnost in namen te organizacije.’’
Ustavno sodišče: Nekdanja družbena lastnina ni lastnina stranke.
Glede prevzema premoženja nekdanje Zveze komunistov pa so bili zelo jasni ustavni sodniki.
Leta 1992, torej še pred podpisom Menjalne in darilne pogodbe med SDP in vlado (16. 3. 1993), so zapisali, da nepremičnine, s katerimi je upravljala Zveza komunistov, ne morejo postati lastnina ZKS – SDP: ’’... družbena sredstva, s katerimi je upravljala kot družbenopolitična organizacija, niso postala njena lastnina. Takih določb o preoblikovanju družbene lastnine v premoženje političnih organizacij zakon o političnem združevanju nima.’’ Sklep so na SDP morali poznati: z njim so sodniki zavrnili pobudo za oceno ustavnosti dela Stanovanjskega zakona, ki ga je sprožila prav SDP skupaj s Svetom kranjskih sindikatov in Sekretariatom za občo upravo in družbene dejavnosti Občine Brežice.
Zakaj vlade to ne zanima, pa bi jo moralo?
Da zakonitost postopkov, ki so SD omogočili, da danes upravlja z 12 nepremičninami, od tega jih pet oddaja, s čimer je lani po lastnih podatkih zaslužila skoraj 80 tisoč evrov, na državni ravni nikogar zares ne zanima, dokazuje tale odgovor generalnega sekretarja vlade Boruta Pahorja Milana Cvikla poslancu Zmagu Jelinčiču iz leta 2010:
‘’... ne razpolagamo z naslednjimi podatki: s kakšnim nepremičnim premoženjem so družbenopolitične organizacije ob uveljavitvi Zakona o političnih strankah razpolagale, v kakšnem obsegu je bilo to premoženje ustvarjeno z lastnimi prispevki in kaj se je s premoženjem dogajalo po uveljavitvi zakona.’’ Isti, torej skoraj osem let star Cviklov odgovor, so poslali tudi na naša vprašanja o tem, zakaj Republika Slovenija ni prevzela nepremičnin nekdanjih DPO, kot ji omogoča zakon.
Nadaljevanje jutri:
Kako je Mirko Bandelj utemeljeval, da je država z Menjalno in darilno pogodbo zaslužila, kako takšno lastninjenje skušajo preprečiti občine in ali so res zavlačevali z zakonom, ki bi uredil lastninjenje družbenega premoženja?
KOMENTARJI (1025)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.