Ptujčani v povprečju najslabše plačani?
Rozman je dejal, da je večji problem kot zadolženost to, da "imamo najnižjo povprečno plačo tudi v mestni občini. Drugače je, če imaš 2000 evrov plače in si dolžan 800 ali če imaš plače 1100 in si dolžan 800, to je čisto drugačno razmerje."
Po podatkih Statističnega urada je leta 2021 povprečna mesečna bruto plača na Ptuju znašala 1.687 evrov, kar je najnižja povprečna bruto mesečna plača med mestnimi občinami.
To pomeni, da je povprečna mesečna plača znašala 1.103,26, kot trdi Rozman. Najvišja bruto plača je bila v Ljubljani 2279 evrov in Novem mestu 2236 evrov.
Zadolženost Ptuja je sicer leta 2021 znašala 814 evrov in ne 800 evrov, kot pravi Rozman, kar je bilo tudi v oddaji rečeno.
Je Čušu na zadnjih lokalnih volitvah zmanjkalo dobrih 100 glasov?
Andrej Čuš je na soočenju dejal, da mu je "štiri leta nazaj, ko sem kandidiral na lokalnih volitvah za drugi krog, zmanjkalo dobrih 100 glasov".
V drugi krog ptujskih lokalnih volitev sta se leta 2018 uvrstila Nuška Gajšek, aktualna županja in Štefan Čelan z 2.624 glasovi. Andrej Čuš je dobil v prvem krogu 2.439 glasov, torej mu je zmanjkalo 185 glasov.
Je bil Ptuj v preteklosti še bolj zadolžen?
Ptuj je tretja najbolj zadolžena mestna občina, zadolžena je za 814 evrov na vsakega Ptujčana. Aktualna županja Nuška Gajšek sicer pravi, da "ta zadolženost ni najvišja v naši zgodovini, v preteklosti je bila že bistveno višja, ampak takrat so se statistike prikazovale drugače, ker se niso štele v dolg tudi stavbne pravice, kar se danes šteje."
Podatki o zadolženosti občin so javno objavljeni na spletni strani finančnega ministrstva od leta 2009. Podatki kažejo, da je bila leta 2021 z 814 evri na prebivalca najvišja zadolženost Ptuja od leta 2010. Leta 2020 je bil Ptuj zadolžen 589 evrov na prebivalca in leta 2010 457 evrov. A ker podatki vse od ustanovitve občine Ptuj niso na voljo, ne moremo preveriti, če je bil Ptuj kdaj v zgodovini bolj zadolžen, kot je danes. Občino smo prosili za pojasnila, Benjamin Panikvar, vodja oddelka za javne finance, pravi, da je bil dolg občine "ob koncu leta 2012 višji od današnjega, oziroma dolga na dan 31. 12. 2021, če bi se takrat v dolgu upoštevale obveznosti iz pogodb s podeljeno stavbno pravico za gradnjo, kot se upoštevajo po navodilih Ministrstva za finance danes, oziroma so se v izračunu zadolženosti v letu 2021. Finančna obveznost iz naslova podeljenih stavbnih pravic je 31. 12. 2012 znašala več kot štiri milijone evrov, skupen dolg občine je tako na 31. 12. 2012 znašal 19.304.067 evrov, kar je več od skupnega dolga občine v letu 2021, kot tudi več od dolga na prebivalca Mestne občine Ptuj v letu 2021."
Stavbna pravica pomeni, da občina podeli stavbno pravico na zemljišču, na katerem se gradi nek objekt. Po zgraditvi lahko pridobi ta objekt v svojo last ali uporabo, bodisi z najemom ali odkupom. Leta 2018 se je v zadolženost že štela stavbna pravica občin in je bila kljub temu zadolženost nižja kot je danes. Finančno ministrstvo je v podatkih o zadolženosti za leto 2018 namreč napisalo pojasnilo, da ima Ptuj dve pogodbi o stavbni pravici v višini 846.352 evrov, ki sta pomenili finančno obveznost občine, povezano s pridobivanjem nepremičnin oz finančni najem.
Je Ptuj res mesto odseljevanja?
SDS-ov kandidat Rozman je dejal, da mladi zapuščajo Ptuj, da mesto izgublja delovno aktivno prebivalstvo, ki sicer polni občinski proračun.
Podatki zadnjih let tako o številu prebivalcev kot delovno aktivnih kažejo razmeroma stabilno sliko. Leta 2018 je na Ptuju živelo 23.162 ljudi, letos (do danes) pa 23.509, torej 347 ljudi več kot pred štirimi leti. Podobno je tudi z delovno aktivnimi, ki jih je danes 10.062 oziroma 474 več kot leta 2018. Negativni selitveni prirast je mesto zabeležilo le med letoma 2020 in 2021. Lani je po podatkih v občini živelo 81 ljudi manj kot leta 2020. Od leta 2018 do danes se je povečalo tudi število delovnih mest, in sicer z 12.958 na 13.445. Izjava Franja Rozmana ne drži.
Z največ pobudami Čuševi, med svetniki pa Milan Klemenc
Andrej Čuš je izpostavil, da je v mandatu, ki se izteka, njegova skupina svetnikov najbolj aktivna.
Če aktivnost merimo s številom vloženih pobud oziroma vprašanj v letošnjem letu, ugotovimo, da je skupno 6 svetnikov z Liste Andreja Čuša skupaj od januarja do oktobra letos vložilo 163 pobud oziroma vprašanj.
Še bolj aktiven od Čuševih pa je samostojni svetnik Milan Klemenc, ki je vložil 163 pobud oziroma vprašanj. Ker pa Klemenc ni član nobene svetniške skupine, trditev Andreja Čuša drži.
