Sluga in Novakova: Bulčeva in Vajgl sta bila uspešna. Raziskave: ne drži

Ugotovitev: kandidatki nista najboljši poznavalki EU, dosežke branita tam, kjer so vključeni ministri in predstavniki SMC in DeSUS, medtem ko kritizirata vsa druga področja.

Okolje

Janja Sluga, SMC, je na račun hvale nekdanjega ministra za okolje Jureta Lebna dejala, da "so na ministrstvu za okolje in prostor dejansko dokazali, da je to lahko državotvorno ministrstvo, ki lahko sprejema bistvene ukrepe za boljšo prihodnost, kar se žal v prejšnjih mandatih ni dogajalo".

Nekdanji minister Jure Leben se je vključil v nekaj vidnih projektov, nasprotoval je frackingu v Petišovcih, bil zagovornik omejevanja uporabe plastičnih vrečk, kar pa ne pomeni, da v preteklih letih ni bilo nič narejenega, pravi Marko Lovec iz FDV. Prevzeli so, denimo, evropsko zakonodajo na področju ravnanja z odpadki, odpadnimi vodami, kar je prispevalo k bistvenemu izboljšanju na teh področjih. "Res je, da so se zaradi počasne implementacije pod pritiskom znašli prejšnji ministri, negativno so vplivale tudi posamezne afere, kot je Kemis, res pa je tudi, da je zaradi pretirane vneme in sumov zlorabe položaja v aferi maketa Leben moral na koncu odstopiti." Izjavo Sluge smo zato ovrednotili s previdno.

Sluga je med naštevanjem, da je treba okoljsko politiko narediti veliko bolj ambiciozno, izpostavila tudi "dosežek" njihove komisarke za promet Violete Bulc, češ da je "v naslednji perspektivi zastavila področje prometa tako, da bo 60 odstotkov proračuna namenjenega za razogljičenje".

Domnevamo, da je imela Sluga v mislih sklad za čezmejne infrastrukturne investicije CEF (Connecting Europe facility), kar ni enako kot sredstva za promet, poudarja Lovec. "V okviru CEF naj bi bilo od 30 od 42 milijard namenjenih investicijam za uravnavanje klimatskih sprememb, vendar pa te vključujejo splošne projekte, kot je gradnja električnih omrežij, pa tudi projekte, kot so plinovodi, ki niso neposredno namenjeni razogljičenju ali celo temeljijo na fosilnih virih." Ker Sluga ni seznanjena s problematiko, smo ji v Dejstvomeru kazalec usmerili na ne drži.

Tereza Novak, DeSUS, je prepričana, da imamo "v Sloveniji veliko vrhunskih strokovnjakov za podnebne spremembe".

Vrhunska znanost se meri po mednarodnih projektih in odmevnih objavah. Na področju klimatologije je znana Lučka Kajfež Bogataj, ki je bila vključena v mednarodni panel za boj proti podnebnim spremembam, pojasnjuje Lovec. Sicer pa so bili v Sloveniji glede na podatke portala SICRIS v zadnjih 20 letih raziskovalci vključeni v le okoli 10 projektov oziroma programov s področja podnebnih sprememb, "kar ni veliko, pa še od tega večinoma v povezavi z gozdom in kmetijskimi rastlinami". Izjava Novakove tako ne drži.

V skrbi za okolje Novakova meni, da "moramo delati to, kar predlagajo vrhunski strokovnjaki – zmanjšanje emisij, manj plastike za enkratno uporabo, nikakršnih subvencij za umazane industrije".

Dve od teh treh stvari EU že počne, niso nič novega, opozori Špela Majcen Marušič, soustanoviteljica in avtorica bloga EU360. EU je namreč vodilna svetovna sila na področju zmanjševanja emisij in v svetu vodi z zgledom. Do leta 2030 smo se zavezali, da zmanjšamo emisije toplogrednih plinov za vsaj 40 odstotkov glede na ravni iz leta 1990. Prepoved desetih najpogostejših plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, ki jih najdemo na plažah, je bila v Evropskem parlamentu izglasovana 27. marca letos. "Morda je kandidatka želela povedati, da si želi nadaljnje ukrepe v tej smeri." Previdno, ker kandidatka ni seznanjena s problematiko.

Za Slugo je njihova komisarka Bulčeva "ena izmed najuspešnejših evropskih komisark za promet v preteklosti, je pa zelo očitno, da ljudje niso seznanjeni s tem, kaj je naredila".

Raziskava komunikacijske agencije Burson Cohn & Wolfe (BCW), ki smo jo objavili pretekli teden v Dejstvih, je pokazala, da se Bulčeva uvršča med manj uspešne komisarje, na 21. mesto od 28. Raziskava je temeljila na anketi med strokovno javnostjo, ki naj bi bila seznanjena z aktivnostmi komisarjev, poudarja Lovec, čeprav so se ob interpretaciji rezultatov res pojavila opozorila o slabi seznanjenosti z delom, kar pa bolj ali manj velja za vse komisarje in je lahko tudi znak slabega komuniciranja. "Med neuspehi Bulčeve se omenja odprava poletnega časa, ne dovolj odločen odziv na afero dizelgate ... Ljudje v Sloveniji in EU-mobilnost nasploh dojemajo kot velik problem, od časovnih izgub do vprašanja izpustov, in čeprav ni vse v rokah Komisije, od nje pričakujejo več vizije in odločnosti." Zaradi domneve, da je bila tudi strokovna javnost slabo seznanjena o delu komisarjev, hkrati pa je dejstvo, da je bila Bulčeva med najslabše ocenjenimi, izjavo Sluge ocenjujemo za previdno.

Evropski milijoni

Za Slugo ni problem, da je Slovenija po petih letih perspektive počrpala zgolj petino evropskega denarja. "Ne moremo reči, da smo slabi pri črpanju, glede na to, da smo v prejšnji perspektivi počrpali 99,9 odstotka vsega, kar je bilo. Zdaj smo šele na sredini tega obdobja za črpanje."

Stanje črpanja sredstev iz strukturnih skladov ni zadovoljivo. Do 2019 smo počrpali petino sredstev, finančna perspektiva pa se izteče prihodnje leto. Res je, da je sredstva mogoče črpati tudi še dve leti po izteku perspektive, vendar pa se hkrati takrat začenja že nova perspektiva, poudarja Lovec, kar pomeni, da črpanje iz stare vodi v zamude v prihodnji. "Zamude pomenijo, da v danem letu v Sloveniji niso plasirana sredstva, ki so na voljo, in s tem izkoriščeni potenciali za razvoj. Razlogov za zamude je več, med drugim lastni finančni in kadrovski viri, neučinkovito vodenje in upravljanje, domače administrativne zahteve." Ker Sluga išče izgovore za slabo delo prejšnje vlade, ki jo je vodila njena stranka SMC, in s tem napačno trdi, da smo šele na sredini perspektive, do konca je namreč le še dobro leto z dveletnim "podaljškom", smo jo ocenili z ne drži.

Sluga je kritična do bruseljske birokracije: "Na splošno se je v Bruslju vse preveč zbirokratiziralo, in mislim, da je to bistvena napaka vseh preteklih mandatov. Zagotovo je treba vse postopke poenostaviti."

Kandidatka zelo posplošuje dogajanja oziroma birokratizacijo "Bruslja" s tem, da v izjavi ne postavi časovnega okvira, opozori Majcen Marušičeva. "Kot kasneje tudi sama omeni, se je v preteklem mandatu naredilo marsikaj za debirokratizacijo postopkov v EU. V mandatu še pred tem (2009–2014) se je na primer uredila poenostavitev postopkov programa za financiranje raziskav in inovacij Obzorje 2020, ki sedaj med drugim zagotavlja, da od roka za oddajo predloga za projekt in dneva, ko vodilni partner podpiše sporazum o financiranju, ne preteče več kot 8 mesecev. To vsebuje tudi postopek evalvacije neodvisnih ekspertov in koordinacijske sestanke. V preteklem programu za financiranje raziskav in inovacij (2007–2013, FP7) je ta postopek v povprečju trajal 12 mesecev." Izjavo Sluge smo označili s previdno, ker poenostavlja in ne pozna podrobnosti, hkrati pa ne moremo trditi, da v Bruslju ni birokracije.

Starejši

Novakova je prepričana, da je dozdajšnji evroposlanec DeSUS "Ivo Vajgl naredil neki premik v tej smeri starejših v EU, nujno je, da ima skupina starejših zagovornike v Evropskem parlamentu".

Ivo Vajgl je bil vključen v posebno skupino poslancev, ki predstavlja interese starejše generacije, in v različne s tem povezane aktivnosti Evropskega parlamenta in širše. Lovec spomni na eno izmed lestvic, tudi v Dejstvih smo jih analizirali, "po številu pobud, vprašanj, odgovorov ne velja za najbolj vidnega oziroma aktivnega poslanca, po Mep rankingu se uvršča na 455. mesto (od 751)". Ker po statistiki Vajgl ni bil aktiven evroposlanec, hkrati pa je deloval v posebni skupini, smo izjavo Novakove označili s previdno.

Sociala

Sluga odgovor na brezposelnost, težave ljudi v družbi, boljše pogoje dela vidi v gospodarski rasti. "Ko se pogovarjamo o sociali, niso toliko odgovor sami socialni ukrepi, socialni transferji, ampak moramo odgovor iskati v gospodarski rasti."

Lovec pojasnjuje, da velik del evropskih liberalcev podpira uvajanje socialnih pravic na evropski ravni – razvoj socialne unije – v obliki minimalne urne postavke. "Prepričanje, da bo gospodarska rast sama vodila v izboljšanje standarda za vse, je v ekonomiji preseženo. SMC je lani pred volitvami po štirih letih gospodarske rasti dvignila minimalno plačo, če bi razmišljanje Sluge držalo, to ne bi bilo potrebno, ker bi rast sama dvignila najnižje dohodke."

Tudi Majcen Marušičeva se tukaj ne strinja popolnoma, saj je npr. vodilna kandidatka ALDE Margrethe Vestager v pogovoru z Ryanom Heathom zavrnila idejo minimalne plače v EU. "Na splošno imam pri slovenskih političnih strankah, ki so članice ALDE, velikokrat občutek, da gre za kolebanje med bolj liberalnimi in bolj socialnimi politikami. Čeprav je socialni dialog zajet v programskih točkah ALDE, pa prioritete te politične skupine na evropski ravni ležijo drugod – dosti bolj kot sociala jih zanimajo koncepti svobode, priložnosti in blaginje, hkrati pa so glasni zagovorniki enotnega evropskega pristopa na vseh področjih. Predvsem me v tem kontekstu bega članstvo DeSUS v ALDE, glede na njihov ozek in ne zelo liberalen fokus na starejše in upokojence." Trditev Sluge tako ne drži.

Novakova trdi, da "rabimo minimalne standarde socialne pravičnosti v EU".

Evropska unija se že ukvarja z nekaterimi aspekti socialne pravičnosti, vendar v okvirih svojih kompetenc, pojasnjuje Majcen Marušičeva. "Področje socialnih politik je namreč v pristojnosti držav članic in Unija lahko dela le na tistih področjih, kjer lahko doprinese dodano vrednost in kjer ji države članice dovolijo. Oblikovanje minimalnih socialnih standardov bo zahtevalo angažma vseh držav članic. Ponovno naj tu komentiram, da socialna politika ni prioriteta skupine ALDE, vsaj ne v takšni meri, kot jo omenja kandidatka." Zato previdno.

Enotnost poslancev v Bruslju

V vseh soočenjih kandidati ponavljajo mantro, da morajo biti slovenski poslanci v Bruslju bolj enotni. Sluga je prepričana, da "trenutni poslanci niso dovolj enotni in ne zastopajo interesov države takrat, ko bi jih morali, in mislim, da je tukaj potrebno neko drugačno delovanje, potrebni so novi ljudje, ki bodo znali stopiti skupaj za interese Slovenije, ki bi jih v resnici tam morali zagovarjati".

Majcen Marušičeva pravi, "čeprav razumem, da gre tukaj za besednjak v okviru kampanje in odziv na vprašanja, pa je pomembno, da razumemo, da poslanci v Evropskem parlamentu ne zastopajo svoje države članice, ampak svoje volivce, torej tiste, ki so jim dali glas na volitvah glede na njihov program, glede na njihova politična prepričanja. Res je, da poslanci v Evropskem parlamentu nemalokdaj stopijo skupaj na podlagi narodnosti, ko gre za pomembna vprašanja, ki zadevajo njihove države. Ne glede na to pa je zmotna izjava, da bi morali vsi evroposlanci zastopati uradne interese svojih držav, ki jim vladajo nacionalne koalicije. Države so namreč zastopane v okviru Sveta ministrov in Evropskega sveta. Že na državni ravni obstaja ogromno dinamik, ki jih moramo upoštevati pri razumevanju političnega obnašanja. Na ravni EU jih je še toliko več in tudi politična pripadnost igra vlogo".

Lovec pa: "Pomembno pa je razumeti, da poslanci delujejo znotraj transevropskih političnih skupin in da je za Slovenijo, ki ima le okoli 1 % glasov v Evropskem parlamentu, najpomembnejše, da si njeni predstavniki izborijo čim pomembnejšo vlogo znotraj svojih političnih skupin na podlagi znanja in kompetenc, česar pa glede na kazalce in lestvice vidnosti ter aktivnosti pogosto niso uspeli, čeprav so tudi svetle izjeme."

Torej, previdno.

V tem kontekstu je tudi Novakova prepričana, da je treba: "Odločno zagovarjati slovenske interese v Evropskem parlamentu."

Majcen Marušičeva ponavlja komentar, "slovenske interese bi morali odločno zastopati slovenski ministri v okviru Sveta ministrov in Slovenski premier v okviru Evropskega sveta". Previdno torej.

Preberite še:

Švarc Pipanova neresnično, da je SD predlagal višjo minimalno plačo, Mesec reševal Violeto Tomić

Grošelj napačno o dolžini žic oz. ograj, Pavlič nerealen o enaki minimalni evropski pokojnini